Eksplozija višanja cen hrane se šele začenja
ZDA so pravkar doživele 8,8-odstotno zvišanje cen hrane. Težava (in dejansko jih je veliko) je, da to ne upošteva naraščajočih stroškov, ki jih imajo kmetje zdaj.
Dejavnik, kateremu so posvečali premalo pozornosti, ima pa velik vpliv na cene hrane, je ta, da kmetje plačajo vnaprej in povrnejo svoje stroške šele na prodajnem mestu/žetvi mesece pozneje, zato imajo vsi operativni stroški, ki so jih imeli, zamik.
Ta zamik je odvisen od pridelka, a kakšen koli bo, se bo zgodil pravi cunami inflacije hrane šele čez 12 do 18 mesecev. A ta "zamik" vpliva na postavljanje cen, ki jih delajo pridelovalci hrane, tj, kmetje.
K še višjim cenam hrane bosta pripomogli zvišani ceni, ki ju kmetje morajo plačati za gorivo in gnojilo.
V resnici se prave podražitve hrane šele začenjajo
Celotno eksplozijo stroškov hrane, ki se zdaj začenja, bodo torej povzročile cene goriva in gnojil ( to sta dva največja vhodna stroška za kmete, ki običajno skupaj presežeta 50 % njihovih skupnih stroškov) in seveda vprašanje kakovosti in količine pridelkov, ki je odvisna od vremenskih razmer.
V časniku Independent so zapisali, da so se v ZDA cene gnojil potrojile, v nekaterih primerih pa so cene gnojil celo štirikrat višje kot so bile.
In kaj počnejo vlade, da to "popravijo"?
Vlade in mednarodne finančne institucije so se pričele "igrati" le z obrestnimi merami in reguliranjem trgovskih marž.
V Novi Zelandiji denimo so se na napoved, da se bo drastično novo zvišanje cen zgodilo čez 12 do 18 mesecev odzvali z besedami, ki nakazujejo, da bi svet moral manj proizvajati manj hrane in to predvsem brez okoljsko spornih goriv ( za strojno obdelavo) in manj gnojili, ki dokazano uničujejo naravo.
A na žalost se James Shaw, predsednik novozelandskih Zelenih ni oglasil tudi z rešitvijo, ki bo vsekakor dobrodošla za potrošnike, ki si bodo vsak dan težje privoščili osnovne dobrine, kamor sodi hrana.
Kako pa o cenah hrane razmišlja domača politika?
Vlada se je hkrati s 1. julijem odločila za nekatere ukrepe. Med njimi vlada omenja tudi razbremenitve za kmete. Poleg tega namera skupaj s prevozniki začeti iskati rešitve, da se zvišanje cen pogonskih goriv ne bi prelilo v podražitve hrane in preostalih dobrin.
Ukrepom na področju pogonskih goriv bodo sledili pogovori z živilskimi trgovci.
Za rešitve na tem področju bodo po premierjevih besedah potrebovali vsaj 14 dni. Nato se bo medresorska skupina lotila cene elektrike, predvidoma v prvem tednu julija, ter ogrevanja in zemeljskega plina, predvidoma v drugem in tretjem tednu julija.
»Časa za sprejem ukrepov je dovolj. Tudi ti ukrepi bodo sledili principu kot pri naftnih derivatih, to je predvidljivost za vse deležnike,« je dejal predsednik vlade, Robert Golob.
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je dodal, da je pred vlado še vrsta izzivov. Pripravo ukrepov na področju prehrane, elektrike, ogrevanja in plina nameravajo končati pred parlamentarnimi počitnicami.
Ali bodo ukrepi zajezili val visokih cen, s katerim se borijo v ZDA, pa bomo videli čez čas.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.
