Pandemična ekonomija: divje vožnje še ni konec

Cene lesa so v preteklem letu, kot posledica pandemije covida-19, doživele divjo vožnjo. Porast cen je bil tako velik in nenaden, da je postal simbol za 'neobvladljivo inflacijo', ki vliva strah mnogim ekonomistom.

Kdo so bili 'krivci' za nenadzorovano rast cen?

 
Pomanjkanje zalog, ki naj bi sprožilo rast cen lesa, ni posledica pomanjkanja dreves, navajajo poznavalci. Cene surovega lesa, hlodovine, so ostale praktično nespremenjene. Vzrok naj bi bila lesno predelovalna industrija, t. i. žage, ki predelujejo hlodovino v uporabne kose lesa različnih dimenzij. »Predstavljate si nas lahko kot žitni mlin v ekosistemu lesne industrije,« pravi Ross Stock, predstavnik tretje generacije, ki vodi in upravlja lesno obdelovalno industrijo v Toledu.
 
V zgodnjih mesecih pandemije naj bi se mnogo žag ustavilo zaradi zdravstvenih razlogov oziroma predvidevanja, da bo povpraševanje po lesu upadlo. Zgodilo pa se je ravno obratno, povpraševanje se je močno povišalo. 'Krivci' za to naj bi bili razni domači projekti med vsesplošno karanteno. Pripomogli pa so tudi profesionalni gradbinci, ki se jim je, predvsem zaradi nizkih obrestnih mer, povečal obseg dela.
 
Stopnja gradnje novih družinskih hiš naj bi samo v ZDA poskočila za 12 odstotkov, stopnja obnovitvenih del pa za sedem odstotkov, medtem ko se je proizvodnja domače lesno predelovalne industrije zvišala le za 3,3 odstotka. Po zadnjih podatkih Fastmarkets Random Lenghts je na omenjenem območju cena za kubični meter razrezanega lesa v aprilu 2020 znašala približno 125 evrov, maja 2021 pa kar štirikrat toliko in sicer približno 540 evrov za kubični meter.

Sledilo je strmoglavljenje

 
Od maja letos pa se je povpraševanje ohladilo in cena razrezanega lesa se je prepolovila na 274 evrov za kubični meter, kar je še vedno precej dražje, kot pred pandemijo. Razlog naj bi bil vedno večje število cepljenih, umirjanje pandemije in dejstvo, da lahko domači mojstri svoj čas izkoristijo tudi drugače.
 
Jerome Powell, trenutni predsednik Ameriških zveznih rezerv (Fed), meni, da je padec cene dober znak in dodaja: »Cene, ki hitro narastejo zaradi pomanjkanja in ozkih grl, se nekje morajo ustaviti in začeti padati. To smo videli tudi v primeru lesa.«
 

Zgodbe o lesu še ni konec

Kljub padcu cene glede na vrhunec, je les še vedno dražji kot pred pandemijo, posledični je gradnja hiše lahko mnogo dražja kot pred novim koronavirusom, opozarjajo strokovnjaki. Prav tako proizvodnja žag ne zmore slediti povpraševanju. »Za izboljšave v proizvodnji in usposabljanje novih delavcev je potreben čas. Na žagi delam že od osmega leta in vem, da je to naporno delo,« pravi Stock in še dodaja, da bi za postavitev novih žag potreboval desetine milijonov dolarjev.

Kako pa je s cenami lesa v Sloveniji?

 
Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije Igor Milavec, je za STA povedal, da gre v povprečju verjetno za podobne zgodbe kot pri steklu, aluminiju in plastičnih materialih, kjer so cene surovin višje za deset do 30 odstotkov, podražitve dolžinsko spojenega (lepljenega) lesa pa so lahko tudi do stoodstotne. »Težave se tako seštevajo. Po eni strani se material draži, po drugi strani prihaja do zamud z dobavo. Pri stavbah bo to zagotovo velika težava,« meni Milavec.
 
»Gre za izjemne dvige cen, ki bodo vplivali na naše poslovanje. Predvsem so problem hiše, ki smo jih prodali lani,« pravi Marko Lukić, direktor podjetja Lumar, ki se ukvarja z gradnjo montažnih hiš. Za STA je še povedal, da so zaznali podražitev lesa za kar 200 odstotkov in meni, da bo dvig cen materialov na svetovnih trgih zagotovo imel vpliv na vrednost investicij.