Napovedi globoke recesije v letu 2020

Umar izpostavil kazalnike zaupanja in pričakovanj za leto 2020. Prihodnost močno odvisna od morebitnega drugega vala. Napovedi zaposlovanja v Sloveniji so slabe.
Fotografija: Gospodaraska napoved je prežeta z negotovostjo, raven zaupanja pa je na rekordno nizkih ravneh. FOTO: YURIKO K NAKAO / REUTERS 
Odpri galerijo
Gospodaraska napoved je prežeta z negotovostjo, raven zaupanja pa je na rekordno nizkih ravneh. FOTO: YURIKO K NAKAO / REUTERS 

Urad za makroekonomske raziskave (Umar) v svojem poročilu izpostavlja, da se posledice virusa covid-19 kažejo že v celotnem evrskem območju. Ob znižanju gospodarskih aktivnosti so prav tako opazne rekordno nizke vrednosti kazalnikov zaupanja, zaradi česar se v letu 2020 pričakuje globoka recesija.

Kot enega od ključnih dejavnikov, ki bodo vplivali na gospodarsko aktivnost se izpostavlja epidemiološke razmere in pa ukrepe politik na različnih področjih. Nujni zajezitveni ukrepi, so najbolj vplivali na aktivnosti trgovin, prometa, turizma in gostinstva.

Gospodarska aktivnost se je od marca močno znižala. Pri Umar za drugo četrtletje pričakujejo še poglobitev upada. Vseeno izpostavljajo, da se je razpoloženje izboljšalo, pri tem pa dodajajo, da raven zaupanja pri vseh dejavnostih in potrošnji ostaja na rekordno nizki ravni.

V kolikor bi se nov val okužb znova pojavil bi bila dinamika okrevanja povem drugačna. Tovrstna negotovost je pravzaprav skupni imenovalec trenutne krize že od samega začetka. 

 

Mračne napovedi zaposlovanja v Sloveniji


Upočasnitev se je izražala tudi na trgu dela, kjer se je zaznala hitra rast števila brezposelnih. Konec maja je bilo brezposelnih več kot 90 tisoč ljudi, kar je dobrih 25 odstotkov več kot v istem obdobju lani. 

Vodilno podjetje na področju storitev zaposlovanja in posredovanja dela, je za tretje četrtletje predstavilo mračne napovedi. Zaradi epidemije covid-19 so obeti najslabši od leta 2013, kažejo podatki skupine Manpower.

Od 388 slovenskih podjetij vključenih v raziskavo, delež delodajalcev, ki načrtujejo odpuščanja, za sedem odstotnih točk presega tiste, ki nameravajo zaposlovati.


Raziskava je pokazala, da 18 odstotkov delodajalcev namerava odpuščati med julijem in koncem septembra, medtem ko jih namerava 11 odstotkov razširiti svoje skupine. Po sezonsko prilagojenih podatkih je tistih, ki napovedujejo padec, za odstotno točko več od tistih, ki pričakujejo rast. Medtem pa jih 64 odstotkov sprememb v zaposlitveni strukturi ne predvideva, navajajo podatki.

Napovedi zaposlitev so se glede na predhodno četrtletje poslabšale za pet odstotnih točk in so 23 odstotnih točk nižje kot v istem obdobju lani. V petih od sedmih gospodarskih panog, vključenih v raziskavo, delodajalci pričakujejo padec zaposlitev, v gostinstvu pa je namera zaposlovanja najšibkejša. Tu je razlika kar 13 odstotnih točk.


Glede na velikost podjetja so obeti najslabši med srednje velikimi podjetji. Edina dva segmenta s pozitivnimi zaposlitvenimi perspektivami sta sektor finančnih in poslovnih storitev.

Najbolj negativne zaposlitvene namere so zabeležene v osrednji in jugovzhodni regiji. Delež delodajalcev, ki napovedujejo upad zaposlovanja, je v osrednji Sloveniji za pet odstotnih točk večji od deleža delodajalcev, ki napovedujejo rast, v jugovzhodni Sloveniji pa je ta delež večji za eno odstotno točko.
 

Več iz rubrike