Dobavne verige se soočajo z novim udarcem
Sankcije zahodnih držav proti Rusiji, ki izvaja vojaško agresijo nad Ukrajino, imajo takojšen učinek tudi na preostali svet. Do zdaj je že najmanj 33 držav sveta, vključno z EU, ZDA, Združenim kraljestvom in Kanado, zaprlo svoj zračni prostor za ruska letala. Te prepovedi vplivajo tudi na letalske prevoznike, ki so odgovorni za prevoz približno 20 odstotkov svetovnega letalskega tovora.
Globalne dobavne verige si sicer še niso popolnoma opomogle od posledic pandemije covida-19 in so - zaradi pomanjkanja zabojnikov in ozkih grl v pristaniščih - vse več izdelkov pričele tovoriti po zraku. Po podatkih mednarodnega združenja za zračni transport (IATA) je bilo povpraševanje po letalskem tovoru lani za skoraj sedem odstotkov višje od ravni iz leta 2019.
Odpovedani tovorni leti v Severno Azijo
Sankcije glede zaprtja zračnih prostorov bodo verjetno najbolj prizadele ruske prevoznike, ki opravijo približno 70 odstotkov letov med Rusijo in EU. Promet med Evropo in državami Severne Azije, kot so Japonska, Južna Koreja in Kitajska, je prvi na udaru, potem ko so vzajemne prepovedi evropskim prevoznikom prepovedale lete nad Sibirijo, ruskim letalskim prevoznikom pa onemogočile lete v Evropo.
Te prepovedi vplivajo na letalske prevoznike, ki pretovorijo približno 20 odstotkov svetovnega letalskega tovora, je v torek, 1. marca, za agencijo Reuters dejal Frederic Horst, direktor podjetja Cargo Facts Consulting. Nemška Lufthansa, Air France KLM, Finnair in Virgin Atlantic so zaradi zaprtja zračnega prostora že odpovedali tovorne lete v Severno Azijo.
Skandinavski letalski prevoznik SAS je sporočil, da bo preusmeril svojo tedensko linijo København-Šanghaj, da bi se izognil ruskemu zračnemu prostoru, prav tako pa je prekinil svojo linijo København-Tokio. Veliki azijski prevozniki, kot sta Korean Air Lines in japonski ANA Holdings, še vedno uporabljajo ruski zračni prostor, prav tako pa tudi bližnjevzhodni letalski prevozniki.
Nekateri ruski prevozniki morajo vračati letala
Tudi ruski letalski prevozniki čutijo težave, saj se letalska družba Pobeda, ki je nizkocenovni prevoznik državnega letalskega prevoznika Aeroflot, sooča z zahtevami številnih 'leasing' podjetij, naj vrne letala, je poročala neodvisna ruska tiskovna agencija Interfax. Prepovedi veljajo tudi za velike tovorne prevoznike, kot sta ruski AirBridgeCargo in luksemburški Cargolux, zaradi česar bi se lahko cene letalskega tovora, ki so zaradi pomanjkanja potniških zmogljivosti med pandemijo že tako ali tako visoke, še povečale, navaja Reuters.
»Zaradi daljših poti so leti dražji,« je dejal Stefan Maichl, analitik nemške banke Landesbank Baden-Wuerttemberg. Po podatkih združenja IATA so bile decembra cene letalskega tovora za 150 odstotkov višje od ravni iz leta 2019. Sankcije, uvedene proti Rusiji zaradi njenega vdora v Ukrajino, bodo po pričakovanjih še dodatno ovirale globalne dobavne verige.
Letalske poti med Azijo in Severno Ameriko manj prizadete
Kot smo že omenili na začetku, je bilo, po podatkih združenja IATA, povpraševanje po letalskem tovoru lani za 6,9 odstotka višje od ravni iz leta 2019. Razlog za to je predvsem pomanjkanje ladijskih zabojnikov in ozkih grl v pristaniščih, o čemer smo že večkrat pisali.
Tajvanska letalska družba EVA Airways je nedavno sporočila, da njeni tovorni leti v Evropo in iz nje potekajo normalno in da bo razmislila o dodatnih storitvah, da bi zadostila povpraševanju na trgu. Analitiki menijo, da bodo tovorne poti med Azijo in Severno Ameriko predvidoma manj prizadete kot evropske, saj številni prevozniki že uporabljajo letališče v mestu Anchorage na Aljaski kot tovorno vozlišče in postajališče.
Verjetno lahko pričakujemo, da se bodo višje cene letalskega tovornega prevoza postopoma prenesle na potrošnike. Podobno se je zgodilo z ladijskim tovornim prometom, kjer so cene prevoza ladijskega kontejnerja od začetka pandemije večkratno zrasle.
Več iz rubrike
Hongkong načrtuje davčno oprostitev za kriptovalute
S predlogom želijo privabiti tuji kapital in okrepiti vlogo območja kot finančnega središča.
Brez sprememb na vrhu globalnega indeksa inovativnosti
Švica obsežno spodbuja izobraževanje že najmlajših, kar prispeva k razvoju kulture inovativnega razmišljanja.