Doba električnih vozil prihaja prepočasi

V preteklem turbulentnem letu se je pojavil vir upanja za zdravje našega planeta: avtomobilska industrija se še hitreje premika k električnim vozilom, kot je Boston Consulting Group (BCG) predvidel pred letom dni.
 
Globalni tržni delež elektrificiranih avtomobilov, športnih terencev (SUV-jev) in drugih lahkih vozil, vključno s hibridi, je iz 9 odstotkov leta 2019 v letu 2020 zrasel na 12 odstotkov. Trden ostaja tudi v prvih mesecih letošnjega leta.
 
Nova napoved BCG kaže, da bodo do leta 2026 elektrificirana vozila predstavljala več kot polovico prodanih lahkih vozil na globalni ravni – štiri leta prej, kot smo napovedali v prejšnjem poročilu. Poleg tega BCG predvideva, da bodo kot prevladujoč pogonski sklop motorje z notranjim izgorevanjem nadomestila vozila z ničelnimi emisijami.
 
Toda iz okoljske perspektive doba električnih vozil prihaja prepočasi, da bi dosegla svoj ključni namen, to je zaščito planeta. Model, ki ga uporablja BCG, predvideva, da avtomobilski sektor na večini velikih trgov, vključno z EU, najverjetneje ne bo dosegel ciljev Pariškega sporazuma, ki določa omejitev segrevanja ozračja pod 2, po možnosti na 1,5 stopinje Celzija, v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. To pomeni, da bo morala večina trgov še pospešiti prehod k električnim vozilom.
 
»Avtomobilska industrija igra posebno kritično vlogo pri doseganju cilja Pariškega sporazuma. Gledano v celoti, promet predstavlja okoli 12 odstotkov globalnih emisij CO2. Drugače kot sektor pomorskega prometa in letalstva, je pri lahkih vozilih tehnološka pot do ničelnih emisij do leta 2050 jasna: to je elektrifikacija,« je poudaril Tomislav Čorak, izvršni direktor in partner v BCG.
 

Sile, ki spodbujajo hitrejšo uvedbo električnih vozil

 
V preteklem letu je prišlo do preboja elektrificiranih vozil, vključno s hibridi. Posebno močna je bila prodaja priključnih hibridnih vozil in električnih akumulatorskih vozil: v letu 2020 se je njihov delež na trgu lahkih vozil v ZDA dvignil na 2,2 odstotka, na Kitajskem na 5 odstotkov in v EU na impresivnih 9,3 odstotka. V EU je prodaja priključnih vozil v zadnjem četrtletju celo za 230 odstotkov presegla prodajo v primerljivem obdobju leta 2019.
 
Poleg močnih spodbud je na večjo prodajo vplivala tudi nižja cena litij-ionskih akumulatorskih baterij, ki so sicer najdražja komponenta električnih vozil in predstavljajo 20 ali 30 odstotkov njihove celotne cene.
 
Na regulativnem področju si je EU kot del Evropskega zelenega dogovora zadala, da bo leta 2050 njen avtomobilistični sektor dosegel ničelne izpuste. V ZDA je predsednik Joe Biden nakazal strožjo obravnavo emisij iz izpušnih cevi in ponovno pristopil k Pariškemu sporazumu. Medtem Kalifornija za leto 2035 načrtuje prepoved prodaje novih vozil na bencin in dizel. Več kot 15 držav je napovedalo, da bo do leta 2035 postopno odpravilo motorje z notranjim izgorevanjem. Napoved BCG predpostavlja, da bodo ti cilji uresničeni.
 

Načrt za elektrifikacijo

 
Pri BCG pričakujejo, da bo 47 odstotkov vseh lahkih vozil, prodanih na globalni ravni, leta 2025 v celoti električnih ali hibridov. Ta prehod bo veliko hitrejši v EU in na Kitajskem kot na drugih velikih trgih, medtem ko bo elektrifikacija relativno počasna na velikih razvijajočih se trgih, kot sta Brazilija in Indija.
 
Ne glede na trg pa bodo glavno gibalo prehoda hitro padajoče cene baterij, strožji vladni predpisi in vpeljava novih modelov električnih vozil. Konec dobe motorjev z notranjim izgorevanjem in začetek dobe električnih vozil se bo zgodil v treh fazah:
 

• 1. faza: Sredi tega desetletja bodo za uvedbo elektrificiranih vozil ključni predpisi in vladne spodbude. Do leta 2025 bodo lahko potrošniki izbirali med veliko več modeli električnih vozil.

• 2. faza: Do leta 2030 se bodo potrošniki začeli masovno odločati za elektrificirana vozila. Stroškovne prednosti bodo očitne tako po regijah kot segmentih. Tržni delež konvencionalnih motorjev z notranjim izgorevanjem bo padel pod 20 odstotkov.

• 3. faza: Do konca tega desetletja bo glavno gonilo električnih vozil ponudba. Na tej točki bodo v veliki meri znani dominantni ponudniki na področju e-mobilnosti. Spremembe bodo opazne na vsakem delu avtomobilske vrednostne verige.

Kako lahko oblikovalci politik pospešijo prehod

 
Za doseganje podnebnih ciljev bodo potrebni dodatni ukrepi, saj bodo v nasprotnem primeru številne regije pri tem neuspešne. Evropski zeleni dogovor, na primer, zahteva 55 odstotkov zmanjšanje emisij v voznem parku EU do leta 2030 glede na izhodiščno vrednost 433 milijonov ton ekvivalenta CO2 iz leta 1990 – in 90 odstotkov zmanjšanje do leta 2050. Toda naša ocena je, da bo lahko sektor osebnih vozil v EU emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšal le za 28 odstotkov, saj bo skupna menjava vozil potekala veliko počasneje. Na globalni ravni predvidevamo, da bosta 70 odstotkov vozil na cestah leta 2035 še vedno poganjala bencin ali dizel.
 
Za transformacijo voznega parka bodo morale vlade po celem svetu okrepiti predpise in spodbude, ki so se jim že zavezale. Trenutno časovnico za prepoved vozil na fosilna goriva bo treba skrajšati. Potrebno bo vzpostaviti mehanizme za nadzor, ki jih trenutno ni. Emisijske standarde in finančne spodbude za potrošnike bo potrebno okrepiti za spodbudo hitrejše uvedbe vozil z ničelnimi emisijami. Razširiti bo potrebno infrastrukturo za polnjenje baterij – z racionalizacijo postopkov za pridobivanje dovoljenj in s spodbudami, ki nudijo stalen vir financiranja za investicije v polnilno infrastrukturo. Na nacionalni in lokalni ravni bo potrebno podvojiti trud za razširitev alternativnih oblik prevoza, kot sta javni prevoz in kolesarjenje.
 

Sestavljati sestavljanko

 
Poleg nižjih cen baterij, zakonodaje in ambicioznih načrtov proizvajalcev avtomobilov bo za pospešitev prehoda k električnim vozilom potrebno še nekaj dodatnih elementov.
 
Nezadostna polnilna infrastruktura ostaja ključni faktor, ki potrošnike odvrača od izbire električnih vozil. Ocenjujemo, da bo za dohajanje predvidene rasti električnih vozil v naslednjem desetletju na globalni ravni potrebnih 100 milijonov dodatnih polnilnih mest. V nekaterih regijah bo potrebno nadgraditi električna omrežja, da bodo zadostila povečanemu povpraševanju, ki ga predstavljajo električna vozila.
 
Dobavna veriga električnih vozil bo prav tako morala izpolniti svojo nalogo. Proizvodnja baterijskih celic in njihovih ključnih materialov, kot sta litij in nikelj, se bo morala do leta 2030 podeseteriti. Pri prehodu k električnim vozilom ne smemo zanemariti niti vloge trgovcev. Študija Cox Automotive iz leta 2019 razkriva, da se, čeprav vlagajo v elektrifikacijo, 56 % trgovcev ne čuti pripravljenih na bodoče povpraševanje po električnih vozilih.
 

Tektonski premik za panogo

 
Hitrejši prehod na pot ničelnih ogljičnih emisij za proizvajalce in njihove dobavitelje ne bo preprost. Ta enkraten tehnološki premik od motorjev z notranjim izgorevanjem k električnim vozilom bo sprožil merjenje moči med proizvajalci avtomobilov s fundamentalno različnimi poslovnimi modeli. Obstoječi proizvajalci bodo morali spremeniti svoj pristop k električni arhitekturi, povezljivosti, programski opremi in načinu pristopa do potrošnikov ter razviti načine dela, ki so bližje potrošniškim tehnološkim družbam kot proizvajalcem avtomobilov.
 
Pot naprej ne bo enostavna niti za nove proizvajalce. Soočeni bodo z blagovnimi znamkami z dolgoletno tradicijo, ki že imajo posebno mesto v srcih potrošnikov. Preseči bodo morali velike izzive, ki jih predstavljajo obsežna proizvodnja, kakovost, distribucija in servis.