V izložbi ene od zaprtih dunajskih trgovin gledam številne kovčke znanih in manj znanih proizvajalcev. Cena skoraj vseh artiklov je bistveno znižana, a tudi ko bodo decembra, po lockdownu, trgovine spet odprte, povpraševanje po prtljagi zagotovo ne bo posebej veliko.

Redno posodobljeni statistični podatki poslovne skupine Dunajsko letališče, ki jih prejmem sredi vsakega meseca za pretekli mesec, kažejo, da so letos oktobra vsa tri letališča tega koncerna (Dunaj, Malta in Košice na Slovaškem) skupaj imela 86,2 odstotka manj potnikov kot oktobra 2019.  Če pogledamo skupno število potnikov v prvih devetih mesecih na vseh treh omenjenih letališčih skupine, opazimo padec števila potnikov za 71,2 odstotka.

Dunajsko letališče Schwechat je lani izjemno povečalo promet in do konca leta zabeležilo 31,7 milijona potnikov. Ta številka uvršča Schwechat med 20 največjih evropskih letališč.

Drugo letališče koncerna je na Malti, lani s 7,3 milijona potnikov, tretje in najmanjše je letališče Košice s 555.000 potniki v letu 2019.

Za primerjavo: Letališče Jožeta Pučnika na Brniku pri Ljubljani je imelo lani 1,72 milijona potnikov, kar je pet odstotkov manj kot leta 2018. To pomeni, da je letališče na Dunaju imelo lani 18,4-krat več potnikov kot ljubljansko.

Na Schwechatu je promet do poletja letos neverjetno hitro naraščal: leta 2019 so v primerjavi z letom 2018 zabeležili kar 17,1-odstotno rast. Konec lanskega leta so direktorji dunajskega letališča napovedovali, da se bo to število potnikov v letu 2020 povečalo za tri do pet odstotkov in da bo skupni dohodek skupine dosegel 870 milijonov evrov. In potem je udarila pandemija covid-19.

Ko je število potnikov majhno, je tudi število letov manjše. Število letal, ki so v devetih mesecih vzletela in pristala na dunajskem letališču, je bilo za 60 odstotkov manjše kot lani. Ob tako zmanjšanem številu letov so imele letalske družbe, ki so vzletale in pristajale na tem letališču, tudi manjšo zasedenost letal: lani je bil povprečno eden od petih sedežev na letalu prazen, letos pa dva.

Tudi ostale številke se zdijo depresivne: skupni prihodek koncerna se je v prvih devetih mesecev letošnjega leta zmanjšal za 56,9 odstotka, čisti finančni rezultat pa za več kot 127 odstotkov, kar pomeni, da je vstopil v negativo. Dunajsko letališče je od januarja do konca septembra zabeležilo 41,3 milijona evrov izgube.


»Padec prometa na mednarodnem letališču Dunaj se nadaljuje. Trenutno imamo bistveno manj kot petino potnikov, ki smo jih imeli lani. V letu 2020 naj bi imeli med 7,6 in 7,8 milijona potnikov,« je 17. novembra dejal Julian Jäger, prvi mož poslovodnega odbora.

Jäger vidi edino možnost za delno okrevanje letalskega potniškega prometa v hitrih testih antigena na virus SARS-CoV-2.

»Poskusna faza hitrega testiranja potnikov, ki jo opravljamo v sodelovanju z Austrian Airlinesom, je zelo uspešna. Vidimo, da je mogoče v potniški proces vključiti hitre teste za covid-19. Če želimo, da turizem in celotno gospodarstvo dobi zagon na evropski ravni, potrebujemo testiranje pri katerem bodo vključeni vsi,« pravi direktor Dunajskega letališča in dodaja, da pričakovana uvedba cepiva daje upanje, da bo potniški promet začel okrevati v drugi polovici leta 2021.

Masovni varčevalni program (cilj je prihraniti 220 milijonov evrov), zmanjšan investicijski program za 100 milijonov evrov in skrajšan delovni čas za 6000 zaposlenih so glavni stebri boja dunajskega letališča proti krizi, je še dejal Jäger. Tu je treba spomniti, da padec prometa na letališču ne pomeni le manj dela za neposredno zaposlene na letališču, temveč tudi za številna letalska, druga prometna in logistična podjetja, ki delujejo na tem območju, kot tudi za hotele, parkirišča, restavracije, trgovine, varnostne usluge, taksije.

V tej panogi je pogosto slišati, da »vsak milijon potnikov na letališču ustvari 1000 delovnih mest.« Zdaj lahko izračunamo, kako je v tem letu na Schwechatu, kjer jih bo, namesto pričakovanih dobrih 32 milijonov, manj kot osem milijonov.