Deloittova raziskava o zaupanju v trg zasebnega kapitala

Kot je zapisano strani www.vzajemci.com velja zasebni kapital za filozofijo, brez katere bi bila zgodovina prikrajšana za številne znane iznajditelje in odkritelje. Amerika bi bila najbrž odkrita občutno pozneje, če ne bi že pred tem obstajal koncept zasebnega kapitala. Krištof Kolumb namreč brez finančne podpore ne bi odšel na pot z namenom odkritja "Indije".

Leta 1492 je za svojo zamisel poti v Indijo proti zahodu pridobil finančno podporo španskega dvora. Kraljica Izabela in kralj Ferdinand pa pri tem nista bila povsem nesebična, saj naj bi Kolumb razširil območje vladavine španskega dvora in odprl nove trge za Španijo, zato sta ga podprla s potrebnimi sredstvi, da bi tudi dvor imel koristi od njegovega odkritja.

Brez zasebnega kapitala torej že stoletja ni napredka, ni razvoja, ni prebojnih inovacij. Zatorej, je izjemnega pomena, kaj se na trgu zasebnega kapitala dogaja. Pa poglejmo.

Nova Deloittova raziskava razkriva, da je bila pandemija lekcija za vse, tudi za vlagatelje. Najnovejši indeks, ki je padel malce pod predpandemsko raven, kaže vpliv naraščajoče negotovosti na trgu.

Indeks odraža gospodarska pričakovanja, vse skupaj pa nakazuje strme padce zaupanja.

Kljub temu je jasno, da želijo upravljavci zasebnega kapitala vlagati, približno polovica (49 %) pa jih pričakuje, da se bodo osredotočili na nove naložbe.

75 odstotkov trgovcev v 2 letih načrtuje plačila s kriptovalutami

Ne usahla želja po sklepanju poslov lahko temelji na pričakovanju, da cenitve padajo, saj kar 14 % sodelujočih v raziskavi meni, da so prodajalci v zadnjih šestih mesecih znižali svoja pričakovanja glede cen, kar je kar dvakrat več kot v predhodni raziskavi (7 %), in kar 65 % jih meni, da se bo to nadaljevalo. 

Načrti finančne realizacije so robustni; kar dve tretjini sodelujočih (71 %) meni, da je trenutni obseg poslovanja približno enak kot pred štirimi meseci, skoraj petina (18 %) pa jih meni, da se je celo izboljšal.

»Po hitri obnovi zaupanja po pandemiji se svet danes sooča z inflacijo in vojno v Ukrajini, kar ima oboje močan vpliv na življenje ljudi in globalna gospodarstva,« razlaga Tilen Vahčič, partner v oddelku finančnega svetovanja, Deloitte Slovenija.

»Našo raziskavo opravljamo skoraj dve desetletji in v tem času smo ugotovili, da vsakemu šoku sledi močno obdobje sklepanja poslov, ki mu sledi porast zaupanja in izboljšanje gospodarskih pogojev. Pričakujemo, da bo tudi tokrat tako. Kar pa je danes drugače, so skupne izkušnje akterjev glede vodenja podjetij skozi težave ter pomoči pri okrevanju in nadaljnji rasti, pri čemer je bila pandemija najnovejša lekcija.«

Likvidnost za sklepanje poslov je lahko težje dostopna; več kot dve tretjini akterjev (71 %) pričakuje zmanjšanje razpoložljivih dolžniških sredstev, kar je bistveno več od 30 % iz predhodne raziskave.

Nazadnje je bil ta odstotek tako nizek jeseni 2011, ko je bilo tudi zaupanje na nizki ravni. Tovrstnemu povpraševanju bi lahko zadostil nastajajoči trg nebančnih posojil v Srednji Evropi.

Najnovejša raziskava je razkrila, da je okoljsko, družbeno in upravljavsko (ESG) poročanje za skoraj vse vlagatelje iz dobrodošle opcije preraslo v nujo. Več kot polovica sodelujočih (53 %) izvaja naložbeno politiko, ki specifično vključuje ESG dejavnike. V predhodni raziskavi je bilo takšnih 30 %. 

»To je pozitiven korak in pričakujemo, da bo odstotek še naprej rasel, saj bo veliko nekdanjih svetovalnih smernic za področje trajnosti postalo reguliranih in v središču pozornosti držav in voditeljev na ravni EU in držav članic. Panoga kaže pot na globalni ravni in Srednja Evropa je v to vse bolj vključena,« še dodaja Vahčič.

Zakaj so ženske boljše vodje?