Covid nas je vrgel na divjo bob stezo; kje se bomo ustavili?

Kakšne bodo družbenoekonomske posledice epidemije v prihodnjih letih? To je bila tema nedavnega spletnega omizja.
Fotografija: Spletno omizje o posledicah epidemije covid-19, FOTO: Nejc Ketiš
Odpri galerijo
Spletno omizje o posledicah epidemije covid-19, FOTO: Nejc Ketiš

Na spletni okrogli mizi v okviru dogodka, ki ga je organiziralo Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini pod okriljem interventnega kardiologa prof. dr. Matjaža Bunca, v sodelovanju z Zavodom za strokovno izobraževanje in podporo inovacijam - E-Coopedu so se dr. Andreja Kodrin, dr. Tamara Pavasović Trošt, Ali Žerdin in mag. Lenart Kučić z moderatorjem Igorjem Bergantom pogovarjali o različnih izzivih, ki čakajo našo družbo po epidemiji.


 

Veliko vprašanj brez enoznačnega odgovora

 
Gostje spletne okrogle mize so se dotaknili različnih vidikov epidemije in z njo povezanih družbenih fenomenov. Sociologinja, ekonomistka in raziskovalka, ki danes poučuje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, dr. Tamara Pavasović Trošt je v uvodu izpostavila, kako močno je epidemija vplivala na odnose. »Naši odnosi so se morda trajno spremenili. Vsi smo se družili le z najbližjimi, šibke vezi, torej odnosi s širšim krogom ljudi, pa so odpadali. Sociološko gledano so prav ti odnosi tisti, ki najbolj vplivajo na našo kreativnost, učinkovitost v službi, na srečo in zadovoljstvo ipd. Še posebej velja izpostaviti najstnike in mlade, ki so bili v tem letu in pol prikrajšani za primarno socializacijo.«
image_alt
Slovenija: Vremenska napoved za poletno sezono 2021

Trajnostna politika na stranskem tiru

 
Dr. Andreja Kodrin, ekonomistka, direktorica Quintaum d.o.o. in TMK d.o.o. ter članica Poslovnega sveta IRCAI – Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem UNESCA pravi, da nas je koronavirus vrgel na bob stezo. »Po njej drvimo z veliko hitrostjo, ne pogovarjamo pa se o tem, kje se bomo ustavili. Večina gospodarstva je še vedno na »infuziji«. Slovenija bo letošnje leto končala z osem milijard večjo zadolženostjo, kar nam bo zelo omejilo manevrski prostor za nadaljnje razvojne korake.« Ob tem dr. Kodrin poudarja tudi, da smo med epidemijo dali na stranski tir trajnostno politiko, ki je bila pred epidemijo ena naših glavnih zavez. »V tem času smo pozabili na t. i. »green deal«, ki je bil usmerjen v trajnostno ekonomijo, s katero bi poskrbeli, da bi bile osnovne človeške dobrine razporejene tako, da bi vsi živeli dostojno življenje. Zdaj smo te instrumente porabili za golo preživetje.«
FOTO: Nejc Ketiš
FOTO: Nejc Ketiš

Epidemija je razgalila krhkost demokratičnih sistemov

 
Dr. Trošt poudarja, da lahko države ločimo predvsem po tem, ali so se z epidemijo spopadle na demokratičen ali na avtokratski način. »Da bi mi kot družba konstruktivno sodelovali pri spopadanju z epidemijo, je nujno, da nam oblast daje občutek zaupanja in da vemo, da smo skupaj v tem. Na žalost smo v naši širši regiji videli bolj avtoritarno vodenje epidemije, saj je oblast svojo politiko gradila na strahu državljanov. Upam, da bomo v prihodnje znali stopiti skupaj in bo povezovalnost prevladala.« Temu pritrjuje tudi Violeta Bulc, nekdanja nekdanja evropska komisarka za promet v Evropski komisiji, ki je izjavo podala še pred samim začetkom okrogle mize. »Covid je pokazal tudi na pomanjkljivosti demokratičnih sistemov. Namesto iskanja rešitev skupaj z ljudmi se je preveč vlad zavleklo k avtokratskim, enoumnim načinom reševanja problemov, pogosto celo ob ignoriranju zdravstvene stroke.« Z obema damama se strinja tudi novinar in publicist Ali Žerdin, ki se že od lanske jeseni sprašuje, ali je epidemija v Sloveniji le kulisa za politično in družbeno revolucijo. »Tako epidemija kot cepljenje sta dva družbena pojava, ki zahtevata visoko stopnjo družbenega zaupanja. Pri nas bi bilo polemik in teorij zarote veliko manj, če bi imeli državljani lahko večje zaupanje v politiko in javne zadeve.«
 

Slovenija je v preteklih letih zamudila nekaj razvojnih vlakov

 
Dr. Kodrin meni, da je Slovenija v preteklih desetletjih zamudila nekaj razvojnih vlakov. » Za nami so izgubljena desetletja. Iz prejšnjega sistema smo res izšli močni, potem pa so nas prehitele številne države. Kaj smo naredili z vsemi sredstvi iz naslova zadolževanja, ki jih ni bilo malo? Kar se pa tiče digitalizacije, vidim manjšo razvojno ločnico. Tako gospodarstvo kot posamezniki so dokazali, da so digitalno precej pismeni.« Novinar Lenart Kučić ob tem dodaja, da pri nas ni razvitega nekega sistemskega razmišljanja, kar se odraža tudi na področju digitalizacije. To se je med epidemijo pokazalo tako na primeru sledilnika kot pri težavah s cepljenjem. » Občutek imam, da v Sloveniji veliko sistemov temelji na karizmatičnih posameznikih in improvizaciji, ni pa neke prave organizacije oz. optimizacije procesov.«
Skupinski portret gostov omizja, FOTO: Nejc Ketiš
Skupinski portret gostov omizja, FOTO: Nejc Ketiš

Kaj nas lahko navdaja z optimizmom za prihodnost?

 
Dr. Kodrin pravi, da se ji zdi koronavirus iz civilizacijskega vidika pomembna ločnica. »Mislim, da smo v tem času ozavestili dve ključni vprašanji. Čemu se lahko odpovem? Čemu se ne morem odpovedati? To so vprašanja, s katerimi bomo reševali vse krize prihodnosti.« Dr. Trošt največ upov polaga v našo sposobnost povezovanja. »Obstaja tudi konstruktivni nacionalizem, pri Slovencih se to izraža predvsem ob športnih uspehih in v trenutkih, ko je potrebno stopiti skupaj za dober namen. Sem polna upanja, da lahko ta pozitivni patriotizem prevlada, pri tem pa lahko pomembno vlogo odigrajo predvsem mediji.« Glavni organizator spletnega omizja, prof. Bunc, je po zaključku poudaril, da je razprava odprla številna kompleksna vprašanja, ki nimajo enostavnih rešitev. »V Društvu za širitev znanja in raziskovanje v medicini smo skušali tokrat seči širše, in sicer na vsa področja, ki se dotikajo našega vsakdanjega življenja. Skozi razpravo smo ugotovili, da je tematika široka in kompleksna. Z našim znanjem bomo poskušali kar najbolje prispevati k reševanju problemov, ki smo jim priča. Vsekakor upam, da je ta razprava dala dobre iztočnice za razmislek vsakemu izmed nas.«
image_alt
Luksuzna stanovanja, ki plavajo na vodi in so prijazna do okolja

 

Več iz rubrike

Komentarji: