Skromni genij osvojil najbogatejšo nagrado v akademskem svetu

Martin Hairer, avstrijsko-britanski raziskovalec na londonskem Imperial College, je dobitnik nagrade za matematiko za leto 2021 v višini treh milijonov dolarjev, ​​ki Nobelovi nagradi konkurira tako po zaslugi, kot tudi prestižu.

Hairer je nagrado prejel za svoje delo na stohastični analizi, področju, ki opisuje, kako naključni učinki spremenijo matematiko stvari, na primer mešanje čaja v skodelici ali širjenje gozdnega požara.

Njegovo glavno delo, 180-stranska razprava, ki je svetu predstavila »pravilnostne strukture«, je tako osupnila kolege akademike, da nekateri celo domnevajo, da je imel Hairer pomoč inteligentne nezemeljske civilizacije.


Hairer, ki ima v najemu skromno stanovanje v Londonu skupaj s svojo ženo in kolegico iz Imperiala, matematičarko Xue-Mei Li, je za nagrado izvedel prek videokonferenčnega klica, medtem ko je bilo razhajanje virusa covid-19 na najvišji točki.

»Bilo je povsem nepričakovano,« je dejal za The Guardian. »Sploh nisem razmišljal o tem, zato je bil to zame popoln šok. Nismo mogli iti ven ali kaj podobnega, zato smo praznovali kar doma,« je pojasnil dobitnik nagrade.

Nagrada je ena izmed številnih nagrad za preboj, ki jih vsako leto razglasi fundacija, ki sta jo ustanovila izraelsko-ruski investitor Yuri Milner in Facebookov Mark Zuckerberg. Komisija prejšnjih prejemnikov izbere zmagovalce v luči matematike in znanosti.

Med drugimi zmagovalci, ki so bili razglašeni v četrtek, sta hongkonški znanstvenik Dennis Lo, ki ga je 3D film Harry Potter navdihnil, da je razvil test za genske mutacije v DNK nerojenih dojenčkov, in skupina fizikov, katerih poskusi so pokazali, da če dodatne dimenzije v resnici obstajajo, so ukrivljene za manj kot polovico debeline lasu.

Še ena zmagovalka, Catherine Dulac z univerze Harvard, je dokazala, da nevronska vezja za vedenje staršev najdemo tako pri moških kot pri ženskah.

Redek talent genija

Hairer je odraščal v Ženevi, kjer je kmalu razkril svoj redek talent. Dokaj mlad je razvil Amadeus - »švicarski nož za zvočno montažo« -, ki ga zdaj v posodobljeni obliki uporabljajo glasbeni producenti in oblikovalci iger. Programsko opremo, poleg svojega akademskega dela, še vedno vzdržuje.

Po končanem študiju fizike na univerzi se je Hairer posvetil matematiki. Spoznanje, da je mogoče ideje iz teoretične fizike razveljaviti in tako hitro pristanejo v smeteh, ga je razočaralo. »Svoje ime res ne bi rad postavil na rezultat, ki bi ga lahko tri leta kasneje nadomestilo kaj drugega,« je dejal. »Če dobite rezultat v matematiki, je to to. To je univerzalnost matematike, odkrivate absolutne resnice.«

Strokovno znanje Hairerja temelji na stohastičnih diferencialnih enačbah delcev, veji matematike, ki opisuje, kako naključnost povzroči motnjo procesov, kot je gibanje vetra v vetrovniku ali obnašanje kapljice vode, ki pristane na tkivu. Ko je naključnost dovolj močna, rešitve enačb uidejo izpod nadzora. »V nekaterih primerih rešitve nihajo tako divje, da sploh ni jasno, kaj enačba sploh pomeni,« je dejal.

Z izumom struktur pravilnosti je Hairer pokazal, kako je mogoče enačbe preoblikovati in ukrotiti. Ko je leta 2014 objavil teorijo, je takoj razburkala javnost. »Kot vsi ostali sem bil presenečen, ko sem videl takšno teorijo, ki je bila podrobno izdelana iz nič, z nekaj precedensi,« je povedal Jeremy Quastel, matematik z univerze v Torontu, ki je prvi ocenil, da teorija ni prišla iz tega sveta.

Medtem ko njegovi vrstniki menijo, da je Hairer genij, priznava, da ga matematika lahko razjezi. »Največkrat se izračun ne obnese. Kot lahko potrdi skoraj vsak podiplomski študent matematike, med doktoratom verjetno porabite dve tretjini svojega časa, ko z glavo udarjate v zid«.

Sicer je Hairer prejel že mnogo priznanj in medalj, a nikoli tako visoke denarne nagrade. Slednja še ni legla na njegov bančni račun, ko pa bo, se bo njegovo življenje spremenilo. »V London smo se preselili pred kratkim, pred tremi leti, in smo še vedno najemniki. Torej je morda pravi čas, da kupimo stanovanje,« je dejal.