»Sklenil sem, da razglasitev izrednih razmer na naši južni meji ni bila potrebna. Sklenil sem tudi, da politika moje vlade ne bo preusmerjanje davkoplačevalskega denarja za gradnjo mejnega zidu. Ukazal sem pozorno revizijo vseh virov, ki so šli za ta namen,« je kongresnim voditeljem obeh strank sporočil Biden.
 
Trump je februarja 2019 razglasil izredne razmere na meji z Mehiko, da je lahko iz obrambnega proračuna vzel 600 milijonov dolarjev za gradnjo mejnega zidu ministrstvu za finance in 1,6 milijarde dolarjev ministrstvu za obrambo. Trump je zid obljubljal že med kampanjo leta 2016, vendar je takrat še zagotavljal, da bo zanj plačala Mehika.
 
Ko je trčil ob realnost, je denar zahteval od kongresa, vendar so demokrati blokirali večji del porabe in nato je razglasil izredne razmere, ki jih je nadaljeval februarja 2020 ter Pentagonu vzel še 3,8 milijarde dolarjev. Biden je takoj po prevzemu vlade naznanil, da se bo zgodba z zidom zaključila.
 
Biden je prav tako odpravil številne Trumpove ukrepe na področju priseljevanja, čeprav pa meje za migrante iz Latinske Amerike ni odprl zaradi nadaljevanja pandemije novega koronavirusa. »Velika večina ljudi, ki bodo prišli čez mejo, bo zavrnjena,« je zagotovila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.
 


»Trumpove izredne razmere niso zadevale varnosti. Šlo je za krajo denarja za financiranje spomenika njegovim rasističnim politikam ob južni meji. Zdaj moramo odpovedati vse pogodbe in zagotoviti, da se ne zgradi več niti metra zidu,« je Bidnovo potezo pozdravil demokratski kongresnik iz Arizone Raul Grijalva.
 
Zid je bila Trumpova ideja, ki je navdušila nasprotnike priseljevanja v ZDA, čeprav ni zaustavila nezakonitih prehodov meje, kaj šele tihotapljenja ljudi in mamil, ki se zaradi ogromnega ameriškega trga v največji meri tihotapijo z ladjami preko pristanišč.