Avstrija: Šolanje se obrestuje, posebej na univerzi

Aprila objavljena statistika o vstopu nove delovne sile na trg dela v Avstriji kaže, da študentke in študentke, ki končajo visokošolsko izobraževanje, hitreje najdejo delo, imajo nižjo stopnjo brezposelnosti in da v prvih letih po diplomi njihov osebni dohodek raste veliko hitreje kot pri drugih kategorijah zaposlenih. Ne nazadnje mladi z visokošolsko izobrazbo s pridobljenimi kompetencami krepijo vse gospodarske in družbene segmente v državi.

Nemčija: 5300 evrov zdravstvenih stroškov na prebivalca letno

Za javne univerze v državi je avstrijski statistični urad analiziral zaposlenost in karierni razvoj v prvih petih letih vseh, ki so zaključili študij in pridobili univerzitetno diplomo. Analiza diplomantov Univerze Dunaj, največje v državi in ​​ene najstarejših v tem delu Evrope (ustanovljena leta 1365), kaže, da diplomantke in diplomanti prvo zaposlitev najdejo v povprečju dva meseca po diplomiranju.

Že v času študija, pred diplomo, je bila zaposlena četrtina študentov. Leto pred diplomo je zaposlenih okoli 35 odstotkov študentov; na dan, ko so končali študij, pa 42 odstotkov. Po diplomi velika večina zaposlenih dela polni delovni čas. Od vseh študentov, ki so delali v času študija, je 17 odstotkov delalo krajši delovni čas. Tri leta po diplomi ta delež pade le na približno dva odstotka.

Univerzitetna diploma je očitno najboljše "cepivo" proti brezposelnosti v Avstriji. Tri leta po diplomi so le trije odstotki vseh teh diplomantov prijavljeni kot brezposelni. Ljudje z univerzitetno izobrazbo se zaposlijo na vseh družbenih področjih, od industrije, preko znanstvenoraziskovalnih institucij do zdravstva in vseh drugih dejavnosti.

Najbolj donosno je biti zdravnik, IT specialist ali diplomirani inženir

»Šolanje se splača,« , poudarja Tobias Thomas, generalni direktor Statistik Austria, zveznega statističnega urada. »Povprečna višina bruto mesečne plače diplomantov javnih univerz v Avstriji se tri leta po diplomi giblje okoli 3400 evrov, ampak plače pa se dokaj razlikujejo, odvisno od smeri študija in akademskega naziva,« dodaja Thomas. Tisti, ki so končali doktorat in postali doktorji znanosti, imajo od začetka delovne dobe višje plače kot tisti, ki imajo "le" magisterij; slednji pa zaslužijo več kot tisti, ki imajo le osnovno, Bachelor diplomo.

Šolanje se splača. Foto: Ridofranz/Getty Images/iStockphoto

Analiza pokaže tudi tisto, kar je javnosti že dolgo znano, da študenti, ki si pridobijo diplomo iz ekonomije ali prava, zaslužijo bistveno več kot tisti, ki so končali številne druge humanistične vede - ne glede na to, ali imajo doktorat, master ali Bachelor diplomo.

Tisti z diplomo študija medicine imajo najvišje povprečne bruto plače na začetku delovne poti: srednja vrednost (mediana) njihovih plač je 4900 evrov. Tudi strokovnjaki za informatiko in druge komunikacijske tehnologije imajo na začetku kariere nadpovprečne plače (3800 evrov bruto na mesec). Približno 3800 evrov bruto je tudi srednja vrednost mesečnih plač diplomiranih inženirjev, zaposlenih v industriji in gradbeništvu.

Pravnikom in ekonomistom, predvsem tistim z doktoratom, plače v prvih petih letih dela občutno rastejo. Po drugi strani pa zaposleni, ki so končali študij humanističnih ved po petih letih dela, običajno nimajo bistveno višjih plač kot takoj po zaposlitvi.

Analiza plač tri leta po prvi zaposlitvi potrjuje, da še zmeraj obstaja razlika v plačah med nesamostojno zaposlenimi moškimi in ženskami. Ta razlika v škodo žensk je jasno vidna tudi med akademsko izobraženo populacijo.

Avstrija: Cene rastejo, standard pada, poslanci se prepirajo

Tukaj razlika v plačilu med spoloma še vedno v povprečju znaša približno 18 odstotkov, vendar se močno razlikuje od panoge do panoge. Tudi velikost podjetja pri tem igra pomembno vlogo. Na primer, povprečna razlika v srednji vrednosti mesečne bruto plače moških in žensk zaposlenih na območju naravoslovnih znanosti, matematike in statistike je približno 450 evrov.

Priliv možganov v metropole

Kar nekaj mladih, ki niso bili rojeni v metropoli, kamor so šli študirat, ostaja v njej tudi po diplomi. To velja tudi za glavno mesto Avstrije. Statistiki so analizirali, kje so (bodoči) študenti živeli deset let pred diplomo – in kje so živeli tri leta po končanem študiju. V primeru Univerze Dunaj je desetletje pred diplomo 25,3 odstotka njenih poznejših diplomantov imelo prebivališče na Dunaju; tri leta po diplomi pa jih je 52 odstotkov živelo na Dunaju.

To pomeni, da v edinem avstrijskem velemestu ostaja več kot tretjina vseh študentov iz drugih avstrijskih dežel in tistih iz tujih držav, ki so diplomirali na Univerzi Dunaj. 

Diplomanti teh študijskih smeri imajo najvišjo plačo