Avstrija: Kriza kot odskočna deska za energetsko revolucijo

Pandemija covid-19 je povzročila največjo gospodarsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni, a tudi ta kriza je izjemna priložnost, je prepričan avstrijski zvezni podkancler Werner Kogler, prvi človek avstrijske stranke zelenih. Ta kriza je dala močan zagon pospešeni digitalizaciji in »ekologizaciji« družbe, nam je letos junija - na tradicionalnem srečanju Medien.Mittelpunkt.Ausseerland v slikovitem mestu Bad Aussee v regiji Salzkammergut na severozahodu avstrijske Štajerske - zaupal Kogler.

»Nikoli prej nismo imeli na voljo toliko milijard evrov naložb za ekologizacijo gospodarstva in varstvo podnebja. Ravno na ta način se borimo proti posledicam pandemije. Naložbe v varstvo okolja in podnebja so gospodarski motor za izhod iz krize.« Kogler je dodal, da ne vidi razloga, da v Avstriji, za katero mnogi menijo, da je že prekrita s preveč betona, strehe tisočih tovarniških dvoran, supermarketov in več sto kilometrov sten ograj, ki varujejo avtocestno okolje pred hrupom, ne bi bile površine pokrite s fotovoltaičnimi paneli.

Kmalu zatem, v začetku julija, je avstrijski zvezni parlament z nujno dvotretjinsko večino sprejel zakonski paket, skupno imenovan Zakon o ekspanziji energije iz obnovljivih virov - EAG (Erneuerbaren-Ausbau-Gesetz). Za zakon niso bili samo poslanci vladnih strank, ljudske (ÖVP) in zelene, temveč tudi največja opozicijska stranka, socialdemokratska (SPÖ), pa tudi NEOS. Proti so bili le svobodnjaki (FPÖ), ki trdijo, da bo Avstrija s temi zakoni postala manj privlačna država za tuje investitorje in da bodo avstrijska gospodinjstva zasuta s »plazom dodatnih stroškov«.

V skladu z globalnim pariškim sporazumom o varstvu podnebja si Avstrija z EAG prizadeva, da bi postala država, v kateri bo vsa domača poraba energije do leta 2030 stoodstotno pokrita s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, in da bi do leta 2040 postala klimatsko nevtralna.

Seveda so avstrijski Zeleni z EAG izjemno zadovoljni. Poslanec Lukas Hammer, glavni ekpert zelenih za energetiko, pravi: »Že dvesto let v vsakdanjem življenju porabljamo energijo iz fosilnih virov. Zdaj smo sprejeli zgodovinski zakon. Opuščamo nafto, plin in premog - in se  popolnoma usmerjamo na večne vire energije, na sonce, veter, vodo in biomaso«.

Na podlagi novih zakonskih rešitev namerava Avstrija do leta 2030 doseči letno proizvodnjo 27 teravatov električne energije iz obnovljivih virov. To ustreza energiji 27 hidroelektrarn na Donavi, oziroma dvoletni porabi vseh avstrijskih gospodinjstev. To ni majhen izziv. Da bi to dosegla, mora Avstrija namestiti še 1200 e-vetrnic in dva milijona fotovoltaičnih panelov. Leoonore Gewessler, zvezna ministrica za okolje, ocenjuje, da bo v tej smeri v tem desetletju vloženih okoli 30 milijard evrov.

EAG  v naslednjih desetih letih predvideva dodatno milijardo evrov na leto za naložbe v okolju prijazno energijo. Poleg tega bo do leta 2030 skoraj še milijarda evrov usmerjenih v 'zeleni' bioplin in vodik, poudarja Hammer. Verjame, da je EAG pomemben mejnik v družbenih spremembah, največji po industrijski revoluciji. Po drugi strani pa svobodnjaki pravijo, da so bili proti takemu zakonu, ker si ne želijo nobene revolucije, ki bi »postavila Avstrijo na glavo«.

Nevladni socialdemokrati so zadovoljni s koncesijami, ki so jih prejeli za glasovanje o EAG. Finančno šibkejša gospodinjstva so razbremenjena pavšalnega prispevka za okoljsko energijo. Socialdemokrati so zadovoljni tudi zaradi dodatnih subvencij za energijo iz toplarn, ki ogrevajo vodo in stanovanja, ne le na Dunaju. Po zakonu bo 550.000 gospodinjstev bodisi oproščenih okoljskih prispevkov za energijo bodisi plačalo nižji znesek.

EAG ne zagotavlja le tržne premije za okolju prijazne proizvajalce energije, ampak tudi nepovratne subvencije za takšne naložbe, na primer za obnovo elektrarn ali gradnjo dodatnih zmogljivosti za shranjevanje električne energije. Obnovljivi bioplin in vodik sta prav tako vključena v subvencijski horizont. Zakonodajalec je pustil dokaj prostora tudi za subvencioniranje novih, inovativnih energetskih rešitev.

Avstrija približno 28 odstotkov električne energije dobi iz hidroelektrarn. Vodni tok je obnovljiv, zanesljiv vir energije, vendar najnovejša avstrijska zakonodaja tega ne šteje za popolnoma okolju prijaznega. Določeni projekti, kot so hidroelektrarne, ki zadirajo v dobro ekološko okolje, ne bodo podprti z državnim denarjem.

Nova avstrijska energetska politika spodbuja veliko več novega, na primer razvoj zasebnih energetskih skupnosti, ne le dobičkonosno usmerjenih. Gospodinjstva, družinska in druga manjša podjetja so zdaj institucionalno motivirana za povezovanje, da bi pod zelo ugodnimi pogoji proizvajala električno energijo iz obnovljivih virov in jo izmenjevala z drugimi udeleženci.