Avstrija: Kljub četrtemu valu epidemije gospodarstvo raste
Tako kot številne druge države je tudi avstrijsko gospodarstvo prizadela epidemija, vendar vse kaže, da se situacija obrača na boljše.
Odpri galerijo
Avstrijo je, tako kot mnoge druge države, prizadel četrti val epidemije covida-19. Skupno število odkritih okuženih narašča, v začetku septembra jih je vsak dan v povprečju več kot 1600. Povečuje se tudi relativno število okuženih. Na dan 6. septembra jih je bilo 127,4 na 100.000 prebivalcev. Tudi število okuženih bolnikov na intenzivni negi in tistih med njimi, ki tam umrejo zaradi odpovedi pljuč in drugih organov, narašča, vendar nekoliko počasneje kot v prejšnjih valovih. Hkrati je prišlo do občutne obuditve družbenega življenja in gospodarstva. Organizirajo se sejmi in kongresi, na Dunaju vidimo vse več turistov, vrtovi restavracij so polni gostov, začelo se je novo šolsko leto itd.
Gospodarstvo beleži močno rast. Po petih zaporednih četrtletjih upadanja gospodarske aktivnosti in največjemu skupnem upadu bruto domačega proizvoda po letu 1945 je avstrijsko gospodarstvo v drugem letošnjem četrtletju doživelo velik preobrat. Od začetka aprila do konca junija 2021 je bruto domači proizvod (BDP) narasel za 12 odstotkov v primerjavi z drugim četrtletjem leta 2020. Meseci med aprilom in junijem 2020 so bili katastrofalni; v prvem valu epidemije in lockdowna se je BDP v primerjavi z drugim četrtletjem leta 2019 znižal za 12,8 odstotka.
Tudi četrtletja po tem so bila negativna. Avstrijski BDP se je od julija do septembra 2020 znižal za 3,7 odstotka, od oktobra do decembra 2020 za 5,4 odstotka, v prvem četrtletju leta 2021 pa je bil upad 4,8-odstoten.
Sredi letošnjega leta je bilo avstrijsko gospodarstvo na ravni približno 97,6 odstotka glede na enako obdobje v letu 2019. Epidemično krizo so premagali celotni sektorji in številne pomembnejše panoge, med drugim industrija kot celota in gradbeništvo. Industrijska proizvodnja se je v drugem letošnjem četrtletju povečala za 19,7 odstotka, ta rast pa se je nadaljevala julija (18,4 odstotka). Tudi to poletje je bilo gradbeništvo aktivno in je julija poskočilo za 9,4 odstotka.
Od začetka letošnjega leta, zlasti od marca, je tudi avstrijska zunanja trgovina močno rasla. Od 1. januarja do 31. maja se je trgovina z Nemčijo povišala za 18 odstotkov. Avstrijski izvoz se je najbolj povečal na račun industrije cestnih vozil, in sicer za 43,5 odstotka. Hkrati se je zmanjšala trgovina z nekaterimi drugimi pomembnimi državami, med drugim s Francijo za 15,4 odstotka in z Rusijo za 8,5 odstotka. Kljub temu je splošna raven avstrijske zunanje trgovine praktično dosegla raven pred epidemijo. Maja letos je bil avstrijski uvoz za približno odstotek višji kot maja 2019, izvoz pa za približno dva odstotka nižji.
Oživitev zunanje trgovine je očitno hitrejša od oživitve storitvenih dejavnosti na domačem trgu, predvsem zapolnitve zmogljivosti v prometu in turizmu. Avstrijski finančni sektor, banke in zavarovalnice, trgovina in druge storitvene dejavnosti, predvsem hotelirstvo in gostinstvo, kot tudi letalski potniški promet imajo še vedno bistveno manjši obseg prometa kot v letu 2019.
V prvi polovici letošnjega leta so imela avstrijska podjetja v storitvenem sektorju skupni promet za približno 5,6 odstotka nižji kot v prvih šestih mesecih leta 2020. Prvi trije meseci tega leta so bili zelo slabi zaradi lockdowna. Nato je v drugem kvartalu promet v storitvenem sektorju poskočil za 20,3 odstotka. Minus v storitvenih dejavnostih v primerjavi s prvimi šestimi meseci lani je nastal zaradi velikega upada dejavnosti v hotelirstvu in gostinstvu v prvih treh mesecih letošnjega leta. Ta padec prometa je bil 49-odstoten, nato pa je od aprila do konca junija promet poskočil za 43 odstotkov.
Po drugi strani je znašala realna rast trgovine v prvih šestih mesecih dobrih osem odstotkov. Največjo rast so zabeležili pri prodaji motornih vozil; realno za 24,3 odstotka. Pozitiven trend je očiten tudi pri veleprodaji, ki je beležila realno večji promet za šest odstotkov. Tudi maloprodaja ni daleč od tega; njen promet se je v prvih šestih mesecih realno povečal za 5,4 odstotka.
Splošni gospodarski vzpon se je ugodno odrazil tudi na trgu dela. Junija letos se je število zaposlenih v primerjavi z junijem 2020 povečalo za štiri, julija pa za tri odstotke. Julija letos je skupno število zaposlenih v Avstriji prvič preseglo število zaposlenih pred krizo iz julija 2019. Hkrati se je zmanjšalo število registriranih brezposelnih. Konec avgusta letos jih je bilo v Avstriji 286.300, kar je približno tri odstotke več kot avgusta 2019. Poleg tega je v programih prekvalifikacije še 61.000 brezposelnih. Nacionalna stopnja brezposelnosti je bila avgusta 6,9-odstotna. To je le 0,1 odstotka več kot v avgustu 2019, ko pandemije ni bilo.
Gospodarstvo beleži močno rast. Po petih zaporednih četrtletjih upadanja gospodarske aktivnosti in največjemu skupnem upadu bruto domačega proizvoda po letu 1945 je avstrijsko gospodarstvo v drugem letošnjem četrtletju doživelo velik preobrat. Od začetka aprila do konca junija 2021 je bruto domači proizvod (BDP) narasel za 12 odstotkov v primerjavi z drugim četrtletjem leta 2020. Meseci med aprilom in junijem 2020 so bili katastrofalni; v prvem valu epidemije in lockdowna se je BDP v primerjavi z drugim četrtletjem leta 2019 znižal za 12,8 odstotka.
Tudi četrtletja po tem so bila negativna. Avstrijski BDP se je od julija do septembra 2020 znižal za 3,7 odstotka, od oktobra do decembra 2020 za 5,4 odstotka, v prvem četrtletju leta 2021 pa je bil upad 4,8-odstoten.
Sredi letošnjega leta je bilo avstrijsko gospodarstvo na ravni približno 97,6 odstotka glede na enako obdobje v letu 2019. Epidemično krizo so premagali celotni sektorji in številne pomembnejše panoge, med drugim industrija kot celota in gradbeništvo. Industrijska proizvodnja se je v drugem letošnjem četrtletju povečala za 19,7 odstotka, ta rast pa se je nadaljevala julija (18,4 odstotka). Tudi to poletje je bilo gradbeništvo aktivno in je julija poskočilo za 9,4 odstotka.
Od začetka letošnjega leta, zlasti od marca, je tudi avstrijska zunanja trgovina močno rasla. Od 1. januarja do 31. maja se je trgovina z Nemčijo povišala za 18 odstotkov. Avstrijski izvoz se je najbolj povečal na račun industrije cestnih vozil, in sicer za 43,5 odstotka. Hkrati se je zmanjšala trgovina z nekaterimi drugimi pomembnimi državami, med drugim s Francijo za 15,4 odstotka in z Rusijo za 8,5 odstotka. Kljub temu je splošna raven avstrijske zunanje trgovine praktično dosegla raven pred epidemijo. Maja letos je bil avstrijski uvoz za približno odstotek višji kot maja 2019, izvoz pa za približno dva odstotka nižji.
Oživitev zunanje trgovine je očitno hitrejša od oživitve storitvenih dejavnosti na domačem trgu, predvsem zapolnitve zmogljivosti v prometu in turizmu. Avstrijski finančni sektor, banke in zavarovalnice, trgovina in druge storitvene dejavnosti, predvsem hotelirstvo in gostinstvo, kot tudi letalski potniški promet imajo še vedno bistveno manjši obseg prometa kot v letu 2019.
V prvi polovici letošnjega leta so imela avstrijska podjetja v storitvenem sektorju skupni promet za približno 5,6 odstotka nižji kot v prvih šestih mesecih leta 2020. Prvi trije meseci tega leta so bili zelo slabi zaradi lockdowna. Nato je v drugem kvartalu promet v storitvenem sektorju poskočil za 20,3 odstotka. Minus v storitvenih dejavnostih v primerjavi s prvimi šestimi meseci lani je nastal zaradi velikega upada dejavnosti v hotelirstvu in gostinstvu v prvih treh mesecih letošnjega leta. Ta padec prometa je bil 49-odstoten, nato pa je od aprila do konca junija promet poskočil za 43 odstotkov.
Po drugi strani je znašala realna rast trgovine v prvih šestih mesecih dobrih osem odstotkov. Največjo rast so zabeležili pri prodaji motornih vozil; realno za 24,3 odstotka. Pozitiven trend je očiten tudi pri veleprodaji, ki je beležila realno večji promet za šest odstotkov. Tudi maloprodaja ni daleč od tega; njen promet se je v prvih šestih mesecih realno povečal za 5,4 odstotka.
Splošni gospodarski vzpon se je ugodno odrazil tudi na trgu dela. Junija letos se je število zaposlenih v primerjavi z junijem 2020 povečalo za štiri, julija pa za tri odstotke. Julija letos je skupno število zaposlenih v Avstriji prvič preseglo število zaposlenih pred krizo iz julija 2019. Hkrati se je zmanjšalo število registriranih brezposelnih. Konec avgusta letos jih je bilo v Avstriji 286.300, kar je približno tri odstotke več kot avgusta 2019. Poleg tega je v programih prekvalifikacije še 61.000 brezposelnih. Nacionalna stopnja brezposelnosti je bila avgusta 6,9-odstotna. To je le 0,1 odstotka več kot v avgustu 2019, ko pandemije ni bilo.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese