Avstrija, kako si?
Letos decembra je bilo, kot vsako leto od leta 2012 dalje, objavljeno poročilo 'Avstrija, kako si?', ki opisuje blaginjo v Avstriji, materialni življenjski standard, kakovost življenja in okolja. Poročilo je delo izbrane skupine znanstvenikov, ki analizirajo gibanje ključnih kazalnikov, pridobljenih od avstrijskega statističnega urada (in EU).
Teh kazalnikov je skupaj 30 + 1. Enka na desni strani predstavlja realni bruto domači proizvod na prebivalca. Preostalih 30 kazalnikov odgovarja na vprašanje »Avstrija, kakšna je tvoja raven blaginje?« iz treh različnih zornih kotov. Prvi statistično obravnava produktivnost dela, neplačano delo, dohodek in potrošnjo gospodinjstev, stopnjo brezposelnosti, razlike v dohodkih družbenih slojev, razlike v dohodkih moških in žensk, javni dolg itd. Drugi vidik je kakovost življenja, ki se med drugim meri s kazalniki, kot so subjektivno zadovoljstvo z življenjem in zdravjem, tveganje za revščino, stopnja kriminala, subjektivni občutek varnosti, delež učencev, ki prekinejo s šolanjem, stopnja zaupanja v politični sistem, stroški stanovanja itd. Tretja skupina kazalnikov o stanju države je okoljske narave: skupna poraba vseh dobrin, izpusti toplogrednih plinov, površina ekološkega kmetijstva, izpostavljenost drobnem prahu, skupna poraba energije, poraba energije v prometu itd.
Ključni kazalnik, avstrijski BDP na prebivalca, je lani realno padel za 7,1 odstotka. Pred tem je od leta 2010 do 2019 zmerno rasel - v povprečju 1,0 odstotka na leto. V tem obdobju je produktivnost dela v povprečju rasla za 1,1 odstotka na leto.
Prostovoljno delo, opravljeno brez tržne motivacije, vključuje neplačana gospodinjska dela, kuhanje, pranje, čiščenje stanovanja, varstvo lastnih otrok, prostovoljno delo v različnih organizacijah ipd., je pokazatelj, ki daje pomembne informacije o stanju in razvoju družine in gospodinjstva v družbi. Avstrijske študije kažejo v tem pogledu trend k večji enakosti spolov. Leta 1981 so namreč Avstrijci, starejši od 18 let, od ponedeljka do petka v povprečju, brez da bi bili za to plačani, delali tri ure in 39 minut. Ženske so v tem letu, brez da bi bile za to plačane, povprečno delale pet ur in 22 minut, moški pa le eno uro in 34 minut.
Skoraj 30 let pozneje, v obdobju 2008/2009, so raziskave pokazale, da se je povprečna dolžina neplačanega dela minimalno povečala - na tri ure in 51 minut, vendar so ženske v povprečju delale pol ure manj (štiri ure in 53 minut) kot leta 1981, moški pa dve uri in 41 minut, kar je dobro uro več kot leta 1981. Skratka, ženske v povprečju še vedno brez plačila delajo veliko več kot moški, čeprav je očiten trend zmanjševanja te razlike.
Na trgu dela aktivnih več kot 81 odstotkov moških in več kot 74 odstotkov žensk
Pandemija covida-19 je povzročila stagnacijo splošne stopnje zaposlenosti avstrijskega prebivalstva. Lani je 77 odstotkov ljudi v starostni skupini od 20 do 64 let delalo zunaj doma, kar je nekoliko bolje od skupnega povprečja 27 držav članic EU (75,5 odstotka). V Avstriji je na trgu dela aktivnih več kot 81 odstotkov odraslih moških in več kot 74 odstotkov žensk.
To na prvi pogled ni videti slabo, vendar pa je lani le 9,7 odstotka vseh zaposlenih avstrijskih moških delalo za krajši delovni čas, medtem ko je na tak način delalo 47 odstotkov vseh zaposlenih žensk! Poleg tega dela dobrih 72 odstotkov vseh žensk z otroki, mlajšimi od 15 let, s krajšim delovnim časom. Leta 2000 je bilo takih 51 odstotkov. To pomeni, da dela danes veliko več žensk kot včasih, vendar jih veliko več dela s krajšim namesto s polnim delovnim časom. To se pozneje odraža v bistveno nižjih pokojninah, ki jih prejemajo ženske.
Avstrijke imajo nižje pokojnine od moških tudi zaradi bistveno nižjih plač. Tako imenovana Gender Pay Gap (razlika v plačilu med spoloma) v Avstriji v zadnjih desetletij nenehno upada, vendar je še vedno višja od povprečja EU. Statistiki tukaj merijo razliko med bruto plačami moških in žensk v zasebnih podjetjih, ki imajo 10 ali več zaposlenih. V Avstriji je znašala ta razlika leta 2010 24 odstotkov, do leta 2019 pa se je zmanjšala na 19,9 odstotka. V tem obdobju se je povprečna razlika v plačah med moškimi in ženskami v državah članicah EU zmanjšala s približno 16 odstotkov na 14,1 odstotka.
Avstrijci se subjektivno gledano počutijo razmeroma dobro. Le 7,7 odstotka odrasle populacije pravi, da niso zadovoljni s tem, kako živijo. Po drugi strani pa jih je 40,7 odstotka zelo zadovoljnih s svojim življenjem.
Delež ljudi, ki jim grozi revščina, se je v Avstriji lani nekoliko povečal, na 17,5 odstotka, kar je bolje od povprečja EU (22 odstotkov). V realni, hudi materialni revščini je bilo lani 2,7 odstotka prebivalcev, povprečje EU pa je 6,3 odstotka.
Pandemija covida-19 je prinesla letos in lani številne težave celotnemu prebivalstvu Avstrije, nekatere pa je tudi zmanjšala. Na primer: Le 5,7 odstotka Avstrijcev je lani izjavilo, da so v svoji soseščini opažali nasilje, kriminal in vandalizem. Leto prej, leta 2019, je to izjavilo 8,4 odstotka prebivalcev.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese