Avstrija: Izvoz raste, uvoz pa še hitreje
Avstrijsko gospodarstvo je - tako kot slovensko - relativno odvisno od zunanje trgovine. Avstrija izvozi več kot dve petini svojega bruto domačega proizvoda, uvozi pa še več, zato ji pretresi na mednarodnih trgih nikakor ne ustrezajo.
Leta 2020, prvo leto pandemije covida-19, je avstrijski izvoz realno upadel za 7,8 odstotka (če odštejemo vpliv inflacije), uvoz pa za 6,4 odstotka. Čeprav pandemija do danes ni minila, je avstrijska zunanja trgovina v letu 2021 poskočila in več kot nadomestila padec iz leta 2020. Avstrija je lani znova beležila rekorden izvoz (164,5 milijarde evrov) in uvoz (178 milijard evrov). Deficit zunanje trgovine je prav tako poskočil; in sicer z 1,85 milijarde evrov v letu 2020 na 12,5 milijarde evrov lani.
Do skoka avstrijske zunanje trgovine ni prišlo le zaradi rasti inflacije. Avstrijski izvoz se je v tekočih cenah lani povečal za 16,2 odstotka, uvoz pa za 23,4 odstotka. Motorna vozila in njihovi deli, medicinski in farmacevtski izdelki ter izdelki kovinskopredelovalne industrije so najmočnejši avstrijski izvozni sektorji.
Nemčija je njen daleč največji partner
Levji delež avstrijske zunanje trgovine predstavljajo ostale države članice EU. Približno dve tretjini blaga, ki prečka avstrijsko mejo v obe smeri, gre bodisi v druge države EU, bodisi iz njih. Tradicionalno je Nemčija daleč najpomembnejši poslovni partner Avstrije. Tudi lani je tretjina celotne avstrijske zunanje trgovine predstavljala Nemčija.
Od drugega mesta dalje se lestvici avstrijskega izvoza in uvoza razlikujeta. Na seznamu največjih izvoznikov v Avstrijo je na drugem mestu Kitajska, tretja je Italija, četrta Švica in peta Češka. Od šestega do desetega mesta se vrstijo Poljska, ZDA, Nizozemska, Madžarska in Rusija. Uvoz iz Rusije je lani - predvsem zaradi skoka cen nafte in plina - poskočil za kar 115 odstotkov.
Na lestvici največjih izvoznic v Avstrijo se na 11. do 20. mesto uvrščajo Francija, Slovaška, Belgija, Združeno kraljestvo, Španija, Slovenija, Turčija, Japonska, Romunija in Švedska.
Slovenija je bila lani 16. največja izvoznica v Avstrijo. Avstrijski uvoz iz Slovenije je bil leta 2021 za skoraj 22 odstotkov višji kot leta 2020. Slovenija se je lani povzpela za eno mesto na lestvici največjih izvoznikov v Avstrijo. Prehitela je Japonsko, ki je s 15. mesta v letu 2020 padla na 18. mesto v lanskem letu. Slovenski izvoz v Avstrijo je lani dosegel vrednost 2,4 milijarde evrov.
Na lestvici največjih uvoznikov avstrijskega blaga se na drugo mesto uvršča Italija, na tretje mesto ZDA, na četrtem mestu je Švica, na petem pa Poljska. Od šestega do desetega mesta zasedajo Francija, Madžarska, Češka, Kitajska in Združeno kraljestvo. Na 11. mesto največjih uvoznic avstrijskega blaga se uvršča Slovenija, ki je s tem pred Nizozemsko, Slovaško, Romunijo, Belgijo, Španijo, Rusijo, Švedsko, Japonsko in Hrvaško. Lanskoletni avstrijski izvoz v Slovenijo se je povečal za več kot 23 odstotkov v tekočih cenah in dosegel skoraj 3,5 milijarde evrov.
Ukrajina - pomemben izvoznik surovin v Avstrijo
Zanimivo je, da sta se lani - in to ne le zaradi inflacije - povečala avstrijski uvoz in izvoz pri poslovanju z vsemi naštetimi največjimi zunanjetrgovinskimi partnerji - razen avstrijskega izvoza v Rusijo. Leta 2021 se je avstrijski izvoz v Rusko federacijo nominalno zmanjšal za 5,7 odstotka na 2,0 milijarde evrov.
Največji delež avstrijskega izvoza v Rusijo predstavljajo stroji in vozila, sledijo jim kemični izdelki. Lani je Rusija od Avstrije kupila 23,3 odstotka strojev in vozil manj kot leta 2020. Hkrati se je avstrijski izvoz kemičnih izdelkov v Rusijo povečal za 6,7 odstotka.
Ukrajina ni ena izmed 20 največjih zunanjetrgovinskih partneric Avstrije. Lani je avstrijski izvoz v Ukrajino znašal 0,62 milijarde evrov, kar je manj kot 0,4 odstotka celotnega avstrijskega izvoza. Uvoz iz Ukrajine je predstavljal približno 0,6 odstotka celotnega lanskoletnega avstrijskega uvoza. Avstrija je v letu 2021 iz Ukrajine uvozila dobrine v vrednosti 1,05 milijarde evrov. To je nekaj manj kot 0,6 odstotka celotnega avstrijskega izvoza.
Dobre tri petine (61,5 odstotka) avstrijskega uvoza iz Ukrajine predstavljajo surovine. Pogled v strukturo uvoza kaže, da je Avstrija leta 2021 iz Ukrajine uvozila 7,8 odstotka vseh surovin, ki jih je kupila na svetovnem trgu. Še bolj natančen vpogled v vrste teh surovin pokaže, da je Avstrija lani v Ukrajini kupila 41,2 odstotka železove rude, ki jo potrebuje za zadostitev svojim potrebam.
Več iz rubrike
Spremembe pri omrežnini: tarife bodo sprva cenejše, časovni bloki drugačni
Glavne spremembe se nanašajo na določitev časovnih blokov, postopno podražitev tarife za najdražji časovni blok in določitev dogovorjene moči.
Posredna distribucija – pametnejši nakup za sodobna podjetja in javno upravo
Podatki podjetja Forscope kažejo, da so številne javne institucije po vsej srednji in vzhodni Evropi že uporabile model posredne distribucije programske opreme.
