Avstrija: Cene energije poneslo v višave

V zadnjih 12 mesecih, od julija 2020 do julija letos, se je cena surove nafte zvišala za 64,5 odstotka. Cena energije, ki jo plačalo avstrijsko gospodinjstvo, se je v istem obdobju v povprečju zvišala za 13,7 odstotka.
 
Konec julija so avstrijska gospodinjstva, ki svoje hiše ogrevajo na kurilno olje, zanj plačala 28,2 odstotka več kot lani julija. Za rezervoar s 3000 litri kurilnega olja to pomeni 500 evrov več stroškov.
 
Rast cen Avstrijci občutijo tudi na bencinskih črpalkah. Dizelsko gorivo se je podražilo za 20,6 odstotka, super bencin pa za 23,2 odstotka. Kdor na bencinski črpalki nalije 50 litrov dizla, to poletje plača približno 10 evrov več kot pred letom, kdor pa kupi super bencin, danes za 50 litrov plača približno 12 evrov več kot julija 2020.
 
Tudi cena električne energije in plina se je v zadnjih 12 mesecih povečala, za približno pet odstotkov. Le lesni peleti, pogost vir energije za ogrevanje družinskih hiš v Avstriji, danes niso dražji kot sredi lanskega leta.
 

Žoga je na deželni polovici igrišča

 
Do leta 2030 mora biti vsa električna energija v Avstriji proizvedena iz obnovljivih virov. To pomeni, da je treba občutno povečati zmogljivosti proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn, fotovoltaičnih sončnih elektrarn, vetrnih elektrarn ter elektrarn na biomaso. Za uresničitev načrta je treba zgraditi (dodatne) zmogljivosti, celih 27 teravat ur (TWh), kar je približno tretjina trenutne skupne porabe električne energije v Avstriji.
 
Ta načrt natančno predvideva, koliko proizvodnje se mora povečati v katerem segmentu obnovljivih virov – in v katerih delih Avstrije. V segmentu vetrne energije je predvidenih dodatnih 10 TWh, kar pomeni, da je vsako leto treba zgraditi 80-100 novih, sodobnih vetrnic. Strokovnjaki pravijo, da to ni nemogoče. Politična volja obstaja in zdaj je največje vprašanje, ali bo načrt dobil podporo tudi na nižjih ravneh?
 
Martina Prechtl-Grundnig iz Krovnega združenja za obnovljivo energijo Avstrije opozarja, da je več kot 50 odstotkov odločitev o gradnji elektrarn na obnovljive vire energije v pristojnosti dežel, ne Republike Avstrije kod zvezne države. Vsaka avstrijska dežela mora glede na svoje geografske in druge značilnosti znatno povečati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
 
Načrti, ki so jih imele dežele do tega poletja, so predvidevali povečanje proizvodnje obnovljivih virov energije za 10,4 TWh. Po najnovejših ugotovitvah se mora proizvodnja energije, odvisne od deželnih projektov, znatno povečati, in sicer za 16,6 TWh: energija iz hidroelektrarn za vsaj 2,2 TWh, iz vetrnic za 5,2 TWh, iz fotovoltaičnih sončnih elektrarn za 8,2 TWh, medtem ko preostalih 1,0 TWh načrtujejo Avstrijci dobiti iz »obnovljive toplotne energije«. Zadnji omenjeni segment virov energije vključuje smeti, lesno maso, bioplin in druge biogene tekočine in trdne snovi ter alkalije (baze) in geotermalno energijo.
 
Če bo Avstrija uspela izpolniti načrt, ki si ga je zastavila, da bo leta 2030 proizvedla dodatnih 27 TWh iz obnovljivih virov, bo večina dodatne električne energije iz hidroelektrarn proizvedena na Tirolskem, 2,1 TWh od skupaj 5,0 TWh v tem segmentu, potem v deželi Salzburg (0,9 TWh). Od 10,0 TWh nove vetrne energije bi morale vetrne turbine največ proizvajati v Spodnji Avstriji (4,1 TWh), na Gradiščanskem (3,3) in Štajerskem (1,3 TWh). Od skupno 11 TWh iz fotovoltaičnih sončnih elektrarn se največ pričakuje z območja po velikosti največjih dežel: 2,7 TWh iz Spodnje Avstrije, 1,9 TWh iz Štajerske, 1,8TWh iz Zgornje Avstrije, 1,3 TWh iz Tirolske, 1,1 TWh iz Koroške itd. Podobno je z biomaso in geotermalno energijo, vendar petino dodatnih zmogljivosti pričakujejo tudi od mesta-dežele Dunaj.

Problem emisij plinov

 
V gospodarskih sektorjih, ki niso zajeti v mednarodni trgovini z emisijami toplogrednih plinov, je Avstrija v skladu z zahtevami EU dolžna do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 36 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Avstriji je do leta 2017, torej v prvi polovici obdobja 2005–2030, uspelo te emisije zmanjšati le za devet odstotkov.
 
Günter Pauritsch z Avstrijske agencije za energijo pravi, da skoraj vse avstrijske dežele po načrtu zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov v stanovanjskem sektorju (izolacija stavb itd.). Promet, energija in industrija ostajajo problematični. Po trenutnih načrtih bi lahko Avstrija do leta 2030 zmanjšala emisije za 31 odstotkov, kar pomeni, da bi lahko z dodatnimi napori dosegla omenjeni cilj, 36 odstotkov zmanjšanja. Vendar pa EU napoveduje, da bo zaostrila cilje glede emisij in zahtevala, da Avstrija do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov ne za 36, ampak za 55 odstotkov.