Ali je mogoče vzeti ekstra dobiček družbam v državni (so)lasti?

Danes ima Republika Avstrija lastniške deleže v 11 družbah, od tega štiri kotirajo na borzi.
Fotografija: Avstrija ima 31,50-odstotni delež v koncernu OMV.FOTO: Peter Hartl/OMV
Odpri galerijo
Avstrija ima 31,50-odstotni delež v koncernu OMV.FOTO: Peter Hartl/OMV

Konec prejšnjega tedna je bila ena glavnih domačih tem v Avstriji izjava zveznega kanclerja Karla Nehammerja za tirolski dnevnik Tiroler Tageszeitung. Kancler je dejal, da vlada resno razmišlja o načinih, kako bi tistim podjetjem, v katerih ima država lastniški delež, na zakonit način odvzel ekstra dobiček, nastal zaradi skok cen.

image_alt
Afriška nahajališča kovin so vedno bolj privlačna, kljub tveganjem

Kanclerjeva izjava je takoj imela slabe posledice za dva avstrijska električna velikana, Verbund in EVN, ki kotirata na Dunajski borzi. V enem dnevu, v četrtek, 5. maja, je skupna vrednost delnic teh dveh družb padla za 5,4 milijarde evrov. Paradoksalno je, da je država večinski lastnik Verbunda, ki ga je kancler s svojo izjavo neposredno in močno oškodoval.

Nacionalizacija leta 1946 v strahu pred Rusi

Druga Republika Avstrija je nastala po vojnem zlomu Hitlerjevega Tretjega rajha, ki mu je pripadala sedem let, od pomladi 1938 do pomladi 1945, ko so jo zasedle štiri zavezniške sile. Podobno kot v Nemčiji je potem bil vzhodni, najbolj naseljeni del Avstrije, vključno z velikim delom Dunaja, deset let sovjetsko okupacijsko območje. Julija 1946 je avstrijski zvezni parlament sprejel zakon o nacionalizaciji številnih podjetij. To je bilo storjeno zato, da sovjetskih trupov ne bi razstavile in iz svojega okupacijskega območja odnesle industrijskih obratov in vse ostalo, kar je ZSSR smatrala za "nemško last".

ZSSR je v nemško lastnino štela ne le podjetja, ki so jih nacisti ustanovili po anšlusu leta 1938, ampak tudi prej obstoječa, starejša avstrijska podjetja, ki jih je Tretji rajh prenesel v svojo državno last v letih 1938-1945. Eden takih primerov je bilo slovito DDSG, Donavsko parniško podjetje.

Danes ima Republika Avstrija lastniške deleže v 11 družbah, od tega štiri kotirajo na borzi. Eno je omenjeni Verbund, največje avstrijsko elektroenergetsko podjetje. Leta 2021 je imelo skupni prihodek 4,78 milijarde evrov, dohodek pred obrestmi in davki (EBIT) pa 1,27 milijarde evrov. Država ima v lasti 51 odstotkov Verbunda in je lani zato prejela skoraj 133 milijonov evrov dividende.

Notranjost elektrarne Frredenau. Foto: Milan Ilić/Delo
Notranjost elektrarne Frredenau. Foto: Milan Ilić/Delo

Država ima 31,50-odstotni delež v koncernu OMV za proizvodnjo in predelavo nafte in plina, v zadnjem času rastočem proizvajalcu kemičnih izdelkov. OMV je imel lani 35,56 milijarde evrov skupnih prihodkov in EBIT v višini 5,07 milijarde evrov. Državi je OMV plačal solidno lansko dividendo: 191 milijonov evrov.

A1 Austria Telekom je v 28,42-odstotni državni lasti. Skupni prihodki v letu 2021: 4,75 milijarde evrov; EBIT: dobrih 753 milijonov evrov. Dividenda državi: več kot 47 milijonov evrov.

Država ima večinski delež tudi v Avstrijski pošti (52,85 %), ki je lani skupaj zaslužila 2,52 milijarde evrov in ustvarila EBIT od skoraj 205 milijonov evrov. Državi so izplačali dividendo, dobrih 57 milijonov evrov.

Republika Avstrija ima največji, celotni (100 %) lastniški delež v svoji poslovni skupini BIG (Zvezna družba za nepremičnine). BIG je eden največjih lastnikov nepremičnin v državi, ima jih več kot 2000 in v najem daje 7,5 milijona m2 poslovnih, stanovanjskih in drugih prostorov. Lani je imel 1,24 milijarde evrov skupnih prihodkov, tudi EBIT višji od 1,2 milijarde evrov, pa je država prejela 230 milijonov evrov dividende.

Država ima skoraj tretjinski delež (33,24 %) v Casinos Austria, hčerinski družbi Avstrijske loterije. Casinos Austria je imela lani 1,13 milijarde skupnih prihodkov in 20 milijonov evrov EBIT; lani ni izplačala dividend. Republika Avstrija ima deleže tudi v nekaterih drugih gospodarskih društvih, vendar nima večjih prihodkov od njih.

image_alt
Mediji so širili novice o razhodu; Rimac pravi: »To je laž!«

Kako je mogoče, da Ljudska stranka razmišlja podobno Socialdemokratska?

Nehammer meni, da morajo družbe v državni (so)lasti zaradi skoka cen ljudem vrniti del dobička, ki so ga zaslužili "po naključju". Ta dobiček pripada ljudem, ne samo podjetjem. Potrebna so nova pravila. Nehammerja so takoj napadli številni gospodarstveniki in predstavniki podjetniških združenj ter vodilni ljudje dveh od treh opozicijskih strank v zveznem parlamentu.

Herbert Kickl, vodja liberalcev (FPÖ), je dejal, da je Nehammer z izjavo oškodoval državno premoženje. Geraldu Loackerju, pristojnemu za gospodarska vprašanja v stranki NEOS, se zdi strašljivo dvomiti o temeljnih pravilih tržnega gospodarstva. Loacker je dodal, da ima država druge mehanizme za boj proti inflaciji, na primer za reformo načina oblikovanja cen energentov, tako da skok cen plina ne povzroči skoka cene električne energije iz hidroelektrarn. Konec marca so bile cene energentov v Avstriji za kar 42,4 odstotka višje kot pred enim letom.

Avstrijski socialdemokrati (SPÖ) nimajo nič proti ideji, da bi država iz podjetij, ki so delno v državni lasti črpala ekstra dobičke in s tem denarjem pomagala revnejšim delom prebivalstva, vendar opozarjajo javnost, da Nehammer dejansko priznava grehe svoje Ljudske stranke, ki je v zadnjih desetletij - v obdobjih, ko je bila na lasti - prodala državne deleže v številnih velikih podjetjih.

image_alt
Avstrija: Več prebivalcev, več rasističnih izpadov

Več iz rubrike

Komentarji: