Afrika: Odlog dolga? Ne hvala!

Za pomoč zadolženim državam v boju proti covidu-19 je skupina G20 ponudila odlog plačila obresti na glavnico. Toda kljub grožnji bankrota veliko držav v Afriki ni sprejelo ponudbe - zakaj?
Fotografija: V nekaterih državah, vključno z Nigerijo, Beninom in Gvinejo Bissau, so potencialni prihranki tako majhni, da v DSSI ne želijo sodelovati. FOTO: avijit bouri / Shutterstock
Odpri galerijo
V nekaterih državah, vključno z Nigerijo, Beninom in Gvinejo Bissau, so potencialni prihranki tako majhni, da v DSSI ne želijo sodelovati. FOTO: avijit bouri / Shutterstock

Finančni ministri držav, kot sta Nemčija ali ZDA, verjetno ne bodo imele preglavic pri odplačevanju koronskega dolga - vlagatelji in bonitetne agencije se strinjajo, da bodo dolg poplačali brez težav. Tovrstne države lahko v najslabšem primeru izdajo državne obveznice po zgodovinsko nizkih obrestnih merah in na finančnih trgih najdejo kupce zanje.

A razmere v mnogih afriških državah so drugačne: globok gospodarski padec in visoki zdravstveni stroški tamkajšnje države potiskajo korak bližje k finančnemu kolapsu. In le sanjajo lahko o kreditnih pogojih, kot jih imajo Nemčija in ZDA.

»Mnogim afriškim državam je čedalje težje plačevati obresti in glavnice obstoječih dolgov, hkrati pa naraščajo stroški novih posojil,« pravi Iolanda Fresnillo iz Evropske mreže za nacionalni dolg in razvoj (Eurodad). Zato več državam grozi plačilna nesposobnost.


Hitra pomoč, a slabo izvedena


Aprila so finančni ministri dvajsetih največjih industrializiranih držav (G20) 68 državam ponudili odlog plačila obresti v letu 2020 - na obdobje 2022 do 2024. Skupaj bi si tako države zagotovile več kot 17 milijard evrov - prek tako imenovane pobude za odlog plačila dolgov (DSSI) - za boj proti covidu-19 in za kratkoročno ekonomsko pomoč.

Pobuda je sprva naletela na odobravanje, medtem ko uradni podatki Svetovne banke kažejo: V Afriki je DSSI za mnoge države le mala finančna pomoč - nekatere države, vključno z Nigerijo, Kenijo, Gano in Ruando, pa so ponudbo celo zavrnile. Zakaj?



Pobudo je do začetka avgusta sprejelo 28 afriških držav, predvidoma do konca leta pa bodo te države preložile plačila obresti v višini približno pet milijard evrov. Ni majhen znesek, vendar je znesek dolga, ki tem državam ostane v istem obdobju precej višji in znaša približno 15 milijard evrov. Razlog: DSSI krije le dvostranske dolgove - torej posojila, ki jih je država dobila od druge države, ki sodeluje v pobudi. Dolgovi iz državnih obveznic na finančnih trgih ali prispevki večstranskih donatorjev, kot je Svetovna banka, niso vključeni.


Ugodnosti so neenakomerno razporejene


Koliko koristi imajo lahko države od DSSI je predvsem odvisno od deleža dvostranskega dolga v njihovem skupnem dolgu. Angola si bo na primer prek DSSI letos zagotovila 57 odstotkov vseh plačil obresti, približno 2,2 milijarde evrov. Demokratična republika Kongo po drugi strani lahko prihrani nekaj manj kot 10 odstotkov svojega celotnega obrestnega bremena v letu 2020, približno 88 milijonov evrov.

V nekaterih državah, vključno z Nigerijo, Beninom in Gvinejo Bissau, so potencialni prihranki tako majhni, da v DSSI ne želijo sodelovati.


Skrb za dolgoročne posledice


Predsednik Ugande Yoweri Museveni. FOTO: REUTERS/Tiksa Negeri
Predsednik Ugande Yoweri Museveni. FOTO: REUTERS/Tiksa Negeri
Kot kaže primer Kenije, obstaja še ena težava: Ker 33 odstotkov dolga države prihaja od dvostranskih upnikov, bi Kenija dejansko imela veliko koristi od preložitve plačil obresti v letošnjem letu. Ker pa bonitetne agencije grozijo, da bodo poslabšale kreditno sposobnost držav, ki bodo sodelovale v DSSI, se je Kenija raje odpovedala kratkoročnim olajšavam. Nevarnost, da bodo v prihodnosti zasebnim posojilodajalcem zaradi slabše ocene plačevali še višje obrestne mere, je prevelika, Kenija pa bo od tega odvisna tudi v prihodnjih letih.

Podobna slika velja za Kamerun, Etiopijo, Senegal in Slonokoščeno obalo. Kmalu potem, ko so države predložile ustrezne prijave za DSSI, je bonitetne agencija Moody's sprožila postopek pregleda za vse štiri države. Razlog: ker bo skupina G20 pozvala tudi zasebne posojilodajalce, naj odobrijo preložitev dolga, sodelovanje v DSSI povečuje tveganje neplačila posojil za zasebne vlagatelje.


Osredotočeni na bonitetne agencije


Kot v prejšnjih finančnih krizah so tudi bonitetne agencije vedno bolj v središču kritik. Ker celo večstranski posojilodajalci, kot je Svetovna banka, upravičujejo svoje nesodelovanje v DSSI s sklicevanjem na lastno kreditno sposobnost. Predsednik Svetovne banke David Malpass se boji, da bi, če Svetovna banka svojim dolžnikom dovolila odlog plačila obresti, kaznovala bonitetne agencije - in to bi ogrozilo financiranje prihodnjih posojil držav v razvoju.

Fresnillo iz eurodada se ne strinja in poziva k reformi celotnega mednarodnega finančnega sistema. »Potrebujemo pošten mehanizem, ki bo upošteval tudi človekove pravice,« je dejala. Trenutno stanje kaže, kako nujna je takšna reforma, ki namesto kratkoročnih nujnih ukrepov ponuja dolgoročne rešitve za močno zadolžene države.
 

Več iz rubrike

Komentarji: