Čemu smo se Slovenci zaradi epidemije odpovedali
Podatki kažejo, da so se prebivalci Slovenije najpogosteje odpovedali dopustu oziroma potovanju, več kot polovica pa jih pravi tudi, da že občutijo dvige cen na lastnem žepu.
Odpri galerijo
Epidemija je vplivala tudi na nakupne navade – več kot polovica v trgovino hodi manj pogosto, kot so to počeli pred epidemijo, 1 od 5 anketirancev pravi, da v primerjavi s časom pred epidemijo več nakupov opravi preko spleta. FOTO: Vogel Voranc
Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev, Mediana so ugotavljali, kakšne so nove nakupne navade prebivalcev Slovenije, kako občutijo posledice epidemije koronavirusa na lastnem žepu ter čemu so se kot posledica epidemije odpovedali.
Več kot polovica vprašanih se (popolnoma) strinja, da v gospodinjstvu že občutijo vpliv zvišanja cen izdelkov vsakdanje rabe, s to trditvijo se (sploh) ne strinja manj kot četrtina vprašanih. Prav tako se 39 odstotkov anketirancev (popolnoma) strinja, da so od začetka epidemije bolj pozorni na cene izdelkov vsakdanje rabe.
Epidemija je vplivala tudi na nakupne navade – več kot polovica v trgovino hodi manj pogosto, kot so to počeli pred epidemijo, 1 od 5 anketirancev pravi, da v primerjavi s časom pred epidemijo več nakupov opravi preko spleta.
Posledica manjše pogostosti nakupov so večje zaloge izdelkov. Več kot polovica vprašanih ima doma zalogo mask in razkužila za roke, približno tretjina ima doma večjo zalogo živil, kot so jo imeli pred epidemijo, 15 odstotkov pa poroča, da ima doma na zalogi več zdravil.
Štirje od desetih vprašanih pravijo, da so pred nakupom epidemije načrtovali nakupe, ki jih sedaj ne bodo opravili.
Med tistimi, ki so načrtovali nakup in ga niso oziroma ne bodo opravili, je skoraj takšnih, ki se bodo odpovedali dopustu ali potovanju. 1 od 10 vprašanih se bo odpovedal nakupu avtomobila, več kot tretjina pa je takšnih, ki se bo odpovedala vlaganju v prenovo nepremičnine (14 %), stanovanjsko opremo (16 %) ali nakup nepremičnine (7 %). Ti podatki nam pokažejo veliko sliko, kateri segmenti gospodarstva so bili in bodo še v prihodnje kot posledica korona krize med najbolj prizadetimi.
Raziskavo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana med 9. in 10. julijem 2020 z metodo spletnega anketiranja (CAWI) v okviru Medianinega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 506 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Vzorec je za Slovenijo reprezentativen po spolu, starosti in regiji.
Več kot polovica vprašanih se (popolnoma) strinja, da v gospodinjstvu že občutijo vpliv zvišanja cen izdelkov vsakdanje rabe, s to trditvijo se (sploh) ne strinja manj kot četrtina vprašanih. Prav tako se 39 odstotkov anketirancev (popolnoma) strinja, da so od začetka epidemije bolj pozorni na cene izdelkov vsakdanje rabe.
Epidemija je vplivala tudi na nakupne navade – več kot polovica v trgovino hodi manj pogosto, kot so to počeli pred epidemijo, 1 od 5 anketirancev pravi, da v primerjavi s časom pred epidemijo več nakupov opravi preko spleta.
PREBERITE TUDI:
Posledica manjše pogostosti nakupov so večje zaloge izdelkov. Več kot polovica vprašanih ima doma zalogo mask in razkužila za roke, približno tretjina ima doma večjo zalogo živil, kot so jo imeli pred epidemijo, 15 odstotkov pa poroča, da ima doma na zalogi več zdravil.
Štirje od desetih vprašanih pravijo, da so pred nakupom epidemije načrtovali nakupe, ki jih sedaj ne bodo opravili. FOTO: Delo
Med tistimi, ki so načrtovali nakup in ga niso oziroma ne bodo opravili, je skoraj takšnih, ki se bodo odpovedali dopustu ali potovanju. 1 od 10 vprašanih se bo odpovedal nakupu avtomobila, več kot tretjina pa je takšnih, ki se bo odpovedala vlaganju v prenovo nepremičnine (14 %), stanovanjsko opremo (16 %) ali nakup nepremičnine (7 %). Ti podatki nam pokažejo veliko sliko, kateri segmenti gospodarstva so bili in bodo še v prihodnje kot posledica korona krize med najbolj prizadetimi.
Raziskavo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana med 9. in 10. julijem 2020 z metodo spletnega anketiranja (CAWI) v okviru Medianinega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 506 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Vzorec je za Slovenijo reprezentativen po spolu, starosti in regiji.
Več iz rubrike
Brez omrežij ne bo niti vetrnic in sončnih elektrarn
Elektrodistributerji nimajo niti dovolj denarja niti kadrov za zeleni prehod, pravijo poznavalci.
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
