Britanskemu trgu dela grozi črn konec leta

Po mnenju strokovnjakov se Velika Britanija letos sooča s krizo, kot je ni bilo že 40 let. To se sicer še ni odrazilo v podatkih, ki jih je v torek objavil ONS (Urad za nacionalno statistiko): V treh mesecih do junija je stopnja brezposelnosti ostala pri 3,9 odstotka. V realnosti se je brezposelnost bistveno povečala, opozarjajo številni strokovnjaki, napovedi pa so mračne.  

Doslej je država ublažila posledice pandemije s programom, ki temelji na nemškem skrajšanem delavniku, shemi za zaposlitev. Toda slednje se zdaj odpravlja, kar naj bi po mnenju strokovnjakov, za številne zaposlene, prineslo drastične posledice.

Medtem ko je država do konca julija še izplačevala 80 odstotkov plače ter krila stroške prispevkov za socialno varnost, so morala podjetja od avgusta spet sama poskrbeti za prispevke svojih zaposlenih. Državna podpora se bo konec novembra v celoti ukinila.



Britanska vlada stavi na dovolj močno gospodarsko okrevanje in sprejema posledice -  da bi lahko prišlo do znatnih izgub delovnih mest, pišejo tamkajšnji mediji.

Strokovnjaki predvidevajo, da bi se stopnja brezposelnosti lahko dvignila na okoli 10 odstotkov in dosegla številko zgodnjih dni uprave Thatcherja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V tistem času je Velika Britanija veljala za »bolnega otroka Evrope«.
Banka Anglije razmere ocenjuje nekoliko bolj optimistično in za konec leta napoveduje 7,5 odstotno brezposelnost. Kljub temu bi bil to velik skok s 3,9 odstotka meseca maja.

Gary Young, podpredsednik londonskega Nacionalnega inštituta za ekonomska in socialna raziskovanja (NIESR), meni, da je ukinitev pomoči »nedopustna«, poroča The Guardian. Zavzema se za to, da država financira plače delavcev do prihodnjega poletja. Po njegovih izračunih bo sicer do jeseni zaposlitev izgubilo do 1,5 milijona ljudi. Ocenjuje, da bodo nadaljnji stroški za davčne organe višji, kot če bi odprli denarnico, dokler na trgu ne bo cepiva.

Tej Parikh je podobnega mnenja. Po besedah glavnega ekonomista združenja delodajalcev, po oktobrski ukinitvi državne pomoči delodajalcem, sledni grezno v katerega bodo padli številni delavci. Meni, da je postopno opuščanje programa pravilno, vendar zagovarja njegovo nadaljevanje vsaj v nekaterih sektorjih, regijah in v manjši meri tudi po jeseni.


Britanski ukrep pomoči za krajši delavnik je veliko bolj surov instrument kot njen model v Zvezni republiki. Ni prilagojen posameznim industrijam in sprva sploh ni zajemal jedra modela za krajši delovni čas. Pomanjkljivosti je vlada kasneje sicer odpravila, a bistvo je, da se pomoč zdaj izteka.

Posledice bodo verjetno postale vidne v prihodnjih mesecih. Po poročanju BBC-ja so delodajalci junija že napovedali okrog 140.000 odpuščanj.

Posebno močno je bila prizadeta letalska industrija. British Airways je napovedal zmanjšanje do 12.000 delovnih mest. V Easyjetu bodo zmanjšali skoraj 2.000 delovnih mest v Veliki Britaniji. Na tisoče naftnih multinacionalk bo verjetno ukinilo na tisoče delovnih mest. Veriga restavracij Pizza Express želi zapreti 70 poslovalnic, kar bi vplivalo na okoli 1.100 delovnih mest. Prodajalec knjig WH Smith pa napoveduje odpuščanje približno 1.500 delavcev.