Kakšni so življenjski stroški po svetu: Kje je najdražje živeti

Economist Intelligence Unit (EIU) je septembra izvedla raziskavo, katere cilj je bil ugotoviti, v katerih mestih boste odšteli največ denarja za življenjske stroške. V sklopu raziskave je bilo pod drobnogled vzetih 133 držav po vsem svetu. Da bi dobili čim bolj natančne podatke, je bila izvedena primerjava med več kot 400 cenami izdelkov, ki jih ljudje kupujejo v vsakodnevnem življenju. Primerjali so tudi 138 različnih izdelkov oziroma storitev, kot so najemnine, hipoteke, hrana, pijača, komunalni stroški, oblačila in stroški šolanja.
 

Najdražji na svetu so Zurich, Pariz in Hong Kong

Z lestvice lahko razberemo, da so se med najdražja mesta na svetu v tem letu uvrstili Zurich, Pariz in Hong Kong. Lansko leto je bila situacija nekoliko drugačna. Prva tri mesta sta poleg Hong Konga zasedali še mesti Osaka in Singapur. Slednja sta v tem letu padla na 4. in 6. mesto. Kot je pojasnjeno skupaj z rezultati poročila, je razlog v spremembah valut, do katerih je prišlo v času pandemije covid-19. Zaradi situacije so valute v Ameriki šibkejše, najmočnejše pa so ostale na območju Zahodne Evrope.

Slovenskih mest na seznamu nismo opazili, se je pa - od nam bližnjih mest - Rim uvrstil na 11. mesto, Budapešta na 24. mesto in Beograd na 45. mesto. 

1. mesto: Zurich
2. mesto: Pariz
3. mesto: Hong Kong
4. mesto: Singapur
5. mesto: Tel Aviv
6. mesto: Osaka
7. mesto: Ženeva
8. mesto: New York
9. mesto: Kopenhagen 
10. mesto: Los Angeles

Pariz je mesto, za katero je znano, da so stroški bivanja precej visoki. Kot poroča The Local, znaša povprečna cena kvadratnega metra stanovanja več kot 10.500 evrov. V sklopu študije, ki jo je izvedela EIU, je bilo ugotovljeno, da naj bi za kilogram kruha v pekarni v Parizu v povprečju odšteli 5,13 evra. V različnih medijih se sicer podatki v zvezi s tem nekoliko razlikujejo. Cena bagete v Franciji se giblje okoli enega evra.

Pandemije zvišala cene elektronike in tobaka, cene oblačil padle

V sklopu izvedene raziskave so ugotavljali tudi, v kolikšni meri je pandemija covid-19 vplivala na gibanje cen po svetu. V teh mesecih so se povišale cene tobaka, rekreacijskih dejavnosti in potrošniške elektronike, medtem ko so cene oblačil precej upadle.

V času vsesplošne karantene je povpraševanje po osnovnih produktih, kot so prehrambeni izdelki, ostalo precej nespremenjeno. Zmanjšalo pa se je povpraševanje po nebistvenih dobrinah, kot so oblačila. Prišlo je do zmanjšanja povpraševanja po ustekleničeni vodi in po izdelkih, ki omogočajo hitro pripravo obroka. Po drugi strani se je povečalo povpraševanje po prehrambenih izdelkih, ki omogočajo pripravo obroka srednjega cenovnega razreda za družine.