»Po ocenah Združenih narodov naj bi do leta 2050 za preskrbo svetovnega prebivalstva potrebovali kar 70 odstotkov več hrane, kot je imamo na voljo sedaj. Kako bomo to dosegli, če je le 10 odstotkov Zemljine površine primerne za kmetijstvo?,« se sprašuje Richard Ballard, soustanovitelj podjetja Growing Underground.

Poslovna partnerja Richard Ballard in Steve Dring sta se pred leti redno sestajala in razmišljala o tem, da bi ustanovila podjetje. Oba sta se navduševala nad idejo vertikalnega kmetijstva, saj naj bi bila to učinkovita možnost pridelave hrane v urbanih območjih. Iskala sta primerno lokacijo, kjer bi lahko preizkusila to metodo. Njuna podjetniška zgodba je bila objavljena na spletni strani Popular Mechanics.

Visokotehnološka kmetija na območju bivšega zaklonišča iz časov druge svetovne vojne

Ravno v tistem času so v Londonu potekala obsežna gradbena dela za izgradnjo nove prometne infrastrukture. Še pred izgradnjo so znanstveniki pod zemljo odkrili številne arheološke ostanke. Med drugim tudi zaklonišče iz časov druge svetovne vojne. Ballard in Dring sta se domislila, da bi lahko pridelavo rastlin vzpostavila na tem območju, pod zemljo. Tako sta se povezala z londonsko družbo za upravljanje mestnega podzemnega železniškega omrežja in najela prostor. Leta 2015 sta tako začela z dejavnostjo.

Growing Underground je visokotehnološka kmetija, ki se nahaja več kot 30 metrov pod zemeljskim površjem. Na 560 kvadratnih metrih se vsako leto pridela približno 100 ton grahovih poganjkov, česnovega drobnjaka, cilantra, brokolija, gorčice wasabi, rukole, koromača, rdeče gorčice, redkve, vodne kreše, poganjkov sončnic in solate.

Tunel je sestavljen iz dveh delov; iz zgornjega in spodnjega. Večji, zgornji del je namenjen gojenju in pridelavi, manjši spodnji pa shranjevanju pridelka. Tunel osvetljuje rožnata svetloba. Gojenje rastlin poteka brez zemlje in sončne svetlobe.
 

Neodvisnost od vremenskih razmer, pridelava brez pesticidov

Prednost kmetije Growing Underground je v tem, da ni odvisna od spremenljivih in nepredvidljivih vremenskih razmer. Omogoča pridelavo povsem brez pesticidov in herbicidov. Pobiranje pridelka je avtomatizirano. Večino vode, ki se jo uporablja za gojenje rastlin, je možno ponovno uporabiti.

Na vhodu tega nenavadnega objekta se nahaja pisarna za zaposlene, ki pridelavo nadzorujejo prek računalniških programov. Hkrati skrbijo za sprejem naročil in urejajo dostavo pridelkov.

Do prostora, kjer poteka pridelava, vodi majhno dvigalo, v katerem sta lahko naenkrat le dve osebi. Za prihod na cilj se je treba spustiti kar 10 nadstropij nižje.


Zaposleni ali obiskovalec, ki obišče ta podzemni prostor, mora imeti na sebi gumijaste škornje, mrežico za lase in laboratorijsko haljo. Vstop z nakitom je prepovedan. Pred vstopom si je treba obvezno razkužiti roke. Vsi ti postopki so namenjeni preprečevanju morebitne kontaminacije v strogo nadzorovano okolje.

Ballard in Dring sta se odločila, da bosta zaenkrat pridelovala zgolj mikro pridelke, ki rastejo hitreje in posledično zagotavljajo večje donose. Če se poganjke graha lahko na klasični kmetiji pobere 3 do 4-krat na leto, v rastlinjaku 30-krat na leto, je v tej podzemni kmetiji to možno izvesti kar 60-krat v enem letu. Koriander je v normalnih razmerah možno pridelati v 21 dneh, medtem ko v Growing Undergroundu zraste v zgolj 14 dneh.
 

Računalniški nadzor nad temperaturo, osvetlitvijo in vlažnostjo

Celoten postopek pridelave rastlin je računalniško voden. Tovrstni sistem omogoča stalen nadzor nad temperaturo, osvetlitvijo in nivojem vlažnosti v prostoru. Ves čas se shranjujejo podatki o tem, kakšne razmere omogočajo najboljšo rast posameznih kultur. Izbrana so bila prav posebna LED svetila, ki z najnižjo porabo omogočajo najboljše donose.


Pri delovanju kmetije Growing Underground so uporabljeni zgolj obnovljivi viri energije. Vse snovi, ki se jih doda v postopku pridelave, ostanejo znotraj krogotoka. Proizvodnja ogljika je ničelna. Pridelava poteka brez zemlje. Semena se položi v plitve pladnje, na katerih je gnojilo iz kašaste talne preproge. Pladnje s semeni se najprej postavi v temo, zaradi česar semena hitreje vzkalijo. Ko se pokažejo poganjki, se pridelava nadaljuje na svetlobi.

Na strop tunela so vgrajeni ventilatorji, ki pomagajo vzdrževati konstantno temperaturo v prostorih. Ta znaša 15 stopinj Celzija, medtem ko rastline, ki so direktno pod virom svetlobe, občutijo 25 stopinj Celzija. Različne vrste pridelkov so postavljene na način, da je vsaka deležna optimalnih rastnih pogojev. Pri tovrstni pridelavi se porabi kar 70 odstotkov manj vode kot na običajni kmetiji.

Ko so pridelki zreli, se jih naprej presortira, stehta in nato zapakira v embalažo iz reciklirane plastike. Po tako pridelani hrani je veliko povpraševanja. Odjemalci so med drugim nekatere prestižnejše restavracije.