Kako poslovati s SAVDSKO ARABIJO

Savdska Arabija je največje gospodarstvo v arabskem svetu (sledijo Združeni arabski emirati) in ključni geopolitični igralec tako na regionalni kot svetovni ravni. Za Švedsko, denimo, je najpomembnejši izvozni trg na Bližnjem vzhodu. Kje na poslovnem zemljevidu pa je v slovenskih očeh? 

V Savdsko Arabijo izvaža 98 slovenskih podjetij, morda jih tam posluje celo več, če so vključena v kakšen konzorcij.

Na savdskoarabskem trgu je ogromno priložnosti. Res je, da zdaj časi na trgu največjega arabskega gospodarstva niso rožnati, ugotavlja Ivan Fornazarič, najuspešnejši slovenski podjetnik v Zalivu. Njegovo podjetje Gorica Group s sedežem v Dubaju, ki izdeluje priključna vozila, zaposluje okrog 900 ljudi. Poleg Dubaja ima podjetja še v Omanu in Katarju. »Naš trg, še zlasti v Savdski Arabiji, je že nekaj časa v recesiji. Upajmo, da se bodo cene nafte dvignile,« pravi Fornazarič, katerega podjetje izdeluje tovorne prikolice, mešalce za beton, tako imenovane hruške, smetarske tovornjake, imajo pa tudi tovarno za proizvodnjo hladilnikov za prevoz hrane.

Reuters

»Savdska Arabija je v obdobju družbenih sprememb, kar pa se ni pokazalo v povečanem povpraševanju. Država poskuša zagnati nekatere nove projekte, a bogati poslovneži, ki so prisilno preživeli nekaj tednov v 'hotelu', še niso pripravljeni investirati. Kljub ne prav rožnatim časom smo optimistični. Za vsako krizo pride izboljšanje in mogoče je zdaj pravi čas za vstop,« meni Fornazarič.
Bruto domači proizvod je sicer v letošnjih prvih treh mesecih v primerjavi s prejšnjim letom zrasel za 1,2 odstotka, kar je prvo povečanje v petih četrtletjih, saj so se dvignile cene nafte. Rast zasebnega sektorja pa je ostala na ravni 1,1 odstotka.

Tržne priložnosti za Slovence v Savdski Arabiji?

Blagovna menjava nekoč večja

Kar zadeva nove posle, slovenskih podjetij v Savdski Arabiji ni veliko, tista, ki poslujejo na tem arabskem trgu, pa imajo stara dobaviteljska razmerja, pojasnjuje Ante Milevoj, direktor centra za mednarodno poslovanje pri gospodarski zbornici. Čeprav je Savdska Arabija pomemben trg z obilo priložnosti, slovenski poslovneži najbrž ne razmišljajo o vstopu na ta trg, raje se najprej obrnejo k Dubaju.

Savdska Arabija je v obdobju družbenih sprememb, kar pa se ni pokazalo v povečanem povpraševanju.

»V Savdsko Arabijo izvaža 98 slovenskih podjetij, morda jih tam posluje celo več, če so vključena v kakšen konzorcij,« pravi Milevoj. Leta 2015 smo tja izvozili za 80 milijonov evrov blaga, lani za slabih 61 milijonov. Blagovna menjava je lani znašala 131 milijonov evrov.

Poslovna kultura v Savdski Arabiji?

A to ne pomeni, da si Slovenija ni prizadevala za tesnejše sodelovanje. »Predsednik vlade Janez Janša je pred začetkom obiskov v Savdski Arabiji in Kuvajtu poudaril, da so v tej regiji za slovensko gospodarstvo velike priložnosti in politična srečanja na najvišji ravni mu lahko pomagajo odpreti vrata. Prav tako je obisk, ki se bo začel jutri, pomemben v luči slovenskega predsedovanja EU, kjer bosta eni od prioritet medkulturni dialog in zagotavljanje stabilnih energetskih virov,« so leta 2006 zapisali na spletni strani vlade, je nedavno spomnil Večer. Tedanji predsednik vlade je poudaril dva strateška cilja obiska: »Najprej gre za to, da slovenskemu gospodarstvu odpremo vrata na trgu, ki je zelo pomemben in finančno močan, vendar premalo izkoriščen. Drugi cilj pa je okrepiti politični dialog s Savdsko Arabijo in Kuvajtom, še posebej v luči prihajajočega predsedovanja Slovenije Evropski uniji.«

Reuters

Zamisel brez uresničitve

Podobne pobude se je vlada lotila tudi lani. V akcijskem načrtu za spodbujanje internacionalizacije Mednarodni izzivi 2017/2018 je zalivske države (Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate, Kuvajt, Katar) uvrstila med prednostne trge za slovensko gospodarstvo. »Taka odločitev je pravilna,« je lani za Delo ocenil Fornazarič. »Navsezadnje se je zunanja politika morda bolj ukvarjala z Egiptom in Iranom. Nič slabega o teh trgih, a mislim, da je več ekonomske dejavnosti na zalivskih trgih, medtem ko je Iran še vedno pod sankcijami.«

Bruto domači proizvod Savdske Arabije je zrasel za 1,2 odstotka, kar je prvo povečanje v petih četrtletjih.

Ideja je prava, uresničitve pa ne vidim, strategijo komentira Milevoj. »Z enim ali dvema obiskoma tam ne bomo naredili veliko. Država bi morda morala tja poslati nekoga, ki bi se vsakodnevno ukvarjal z operativnim odpiranjem novih zgodb, a tega za zdaj nimamo. In tak človek bi morda prej kot v Savdski Arabiji moral biti v Dubaju,« razmišlja Milevoj. S strategijo se sicer strinja, saj »moramo biti manj odvisni od Evrope in iskati nadomestke, in jasno je, da bodo nadomestki prej na Bližnjem vzhodu kot v Afriki. Trgi tam niso izkoriščeni in je mogoče priti tja. Je pa res, da smo kot dobaviteljska in poddobaviteljska ekonomija v svetovnem gospodarstvu na teh trgih vsako leto v slabšem položaju, ker so naši konkurenti kakovostno primerljivi z nami, nekateri so celo boljši«.

Poslovna kultura v Savdski Arabiji?

Reuters

»Glede aktivnosti in prioritet slovenske vlade nimamo veliko informacij, bi bila pa vsaka pomoč gospodarstvu zelo dobrodošla. Trenutno morajo poslovneži iz Savdske Arabije vizume za Slovenijo urejati v Egiptu,« odgovarja Uroš Merc, predsednik uprave Bisola.

PKZ - partner projekta

Reuters