Vladni ukrepi so prestrogi. Situacija je brezupna, a gre na bolje
Valicon je objavil novo raziskavo #Novanormalnost, v kateri spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah.
Odpri galerijo
Včeraj, tj. v četrtek, 11.februarja, 2021, je raziskava pokazala, da se je v zadnjih treh tednih občutneje spremenil pogled na trenutno situacijo v zvezi s širjenjem virusa. Večina ocenjuje, da gredo po tej plati stvari na bolje, a obenem se je rekordno velik delež anketirancev izrekel, da so ukrepi vlade prestrogi in da je situacija »povsem brezupna«.
• V primerjavi s koncem januarja je nižji tudi delež zaskrbljenih, pri čemer je predvsem manj vprašanih, ki izražajo zaskrbljenost za družino (46%) in tistih, ki izražajo skrb za gospodarstvo (57%). To je sicer, skupaj s strahom pred dolgotrajnostjo situacije, še vedno najbolj pogosto izražena skrb.
• Kljub večjemu optimizmu pa je osebno počutje še vedno precej slabo, saj kar dve tretjini anketirancev situacijo doživlja kot bolj negativno. Posebej izstopa delež teh, ki situacijo opisujejo kot povsem brezupno. Takih je trenutno 5% prebivalcev, kar je najvišji do sedaj izmerjeni delež, medtem ko pri ostalih odgovorih ni večjih sprememb. Ne glede na opazno izboljševanje epidemiološke slike in delno odprtje šol smo še zelo daleč od izboljšanja osebnega počutja – delež tistih, ki situacijo opisujejo kot bolj negativno, vztraja nad 50% že od konca avgusta lani.
• Precej očitno je to počutje odraz nezadovoljstva in dolgotrajnosti ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Delež anketirancev, ki ukrepe ocenjujejo kot prestroge, je namreč že drugič zapored dosegel rekordno visoko vrednost - trenutno že skoraj dve tretjini anketirancev (63%) meni, da so ukrepi prestrogi. Samo še dobra desetina anketirancev ukrepe ocenjuje kot premalo stroge, kot ravno pravšnje pa jih opisuje 23% anketirancev.
• Po drugi strani se je v zadnjem času nekoliko popravila stopnja zaupanja v delo vlade na področju omejevanja širjenja virusa. Po slabši oceni januarja, je stopnja zaupanja trenutno podobna kot konec decembra (-44), kar je za štiri odstotne točke bolje kot konec januarja in osem odstotnih točk bolje kot v začetku januarja, a še vedno precej daleč od rezultata konec oktobra lani (-25).
• Opažamo tudi porast deleža anketirancev, ki poročajo o povečanem obsegu dela na delovnem mestu. Takih je slaba tretjina vprašanih, obenem pa je večji tudi delež zaposlenih, ki imajo skrajšan delovni čas (8%).
• Vztrajno pa raste delež prebivalcev, ki poznajo nekoga iz najožje okolice, ki so imeli potrjeno okužbo (43%), hkrati seveda tudi pada delež teh, ki ne poznajo ali niso slišali za nikogar z okužbo (4%).
In kateri podatki najbolj izstopajo:
• Po več optimizma, ki smo ga zaznali konec januarja, tudi tokrat beležimo porast deleža anketirancev, ki menijo, da gre situacija na bolje. Takih je trenutno 76% vprašanih, pred dvema tednoma 72%. Za primerjavo, podobno vrednost smo izmerili v začetku aprila lani.• V primerjavi s koncem januarja je nižji tudi delež zaskrbljenih, pri čemer je predvsem manj vprašanih, ki izražajo zaskrbljenost za družino (46%) in tistih, ki izražajo skrb za gospodarstvo (57%). To je sicer, skupaj s strahom pred dolgotrajnostjo situacije, še vedno najbolj pogosto izražena skrb.
• Kljub večjemu optimizmu pa je osebno počutje še vedno precej slabo, saj kar dve tretjini anketirancev situacijo doživlja kot bolj negativno. Posebej izstopa delež teh, ki situacijo opisujejo kot povsem brezupno. Takih je trenutno 5% prebivalcev, kar je najvišji do sedaj izmerjeni delež, medtem ko pri ostalih odgovorih ni večjih sprememb. Ne glede na opazno izboljševanje epidemiološke slike in delno odprtje šol smo še zelo daleč od izboljšanja osebnega počutja – delež tistih, ki situacijo opisujejo kot bolj negativno, vztraja nad 50% že od konca avgusta lani.
• Precej očitno je to počutje odraz nezadovoljstva in dolgotrajnosti ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Delež anketirancev, ki ukrepe ocenjujejo kot prestroge, je namreč že drugič zapored dosegel rekordno visoko vrednost - trenutno že skoraj dve tretjini anketirancev (63%) meni, da so ukrepi prestrogi. Samo še dobra desetina anketirancev ukrepe ocenjuje kot premalo stroge, kot ravno pravšnje pa jih opisuje 23% anketirancev.
• Po drugi strani se je v zadnjem času nekoliko popravila stopnja zaupanja v delo vlade na področju omejevanja širjenja virusa. Po slabši oceni januarja, je stopnja zaupanja trenutno podobna kot konec decembra (-44), kar je za štiri odstotne točke bolje kot konec januarja in osem odstotnih točk bolje kot v začetku januarja, a še vedno precej daleč od rezultata konec oktobra lani (-25).
• Opažamo tudi porast deleža anketirancev, ki poročajo o povečanem obsegu dela na delovnem mestu. Takih je slaba tretjina vprašanih, obenem pa je večji tudi delež zaposlenih, ki imajo skrajšan delovni čas (8%).
• Vztrajno pa raste delež prebivalcev, ki poznajo nekoga iz najožje okolice, ki so imeli potrjeno okužbo (43%), hkrati seveda tudi pada delež teh, ki ne poznajo ali niso slišali za nikogar z okužbo (4%).
Kakšen pa je odnos do cepljenja?
Da so se že, ali se še nameravajo cepiti, podobno kot pred dvema tednoma odgovarja dobra polovica anketirancev. Od 52% anketiranih, ki se nameravajo cepiti (podatek vključuje tudi tiste, ki so se že cepili, teh je 1,5%), bi se jih tokrat 28% cepilo zagotovo, kar je tri odstotne točke več kot pred dvema tednoma, skladno s tem pa se je nekoliko znižal delež anketiranih, ki bi se verjetno cepili. Slaba polovica anketirancev ostaja pri stališču, da se verjetno (24%), ali zagotovo (24%) ne bodo cepili.Več iz rubrike
NAJBOLJ NADLEŽNA PRODAJNA VPRAŠANJA
»Živjo, imate minutko časa?« je fraza, ki razkriva, da nam nekdo na drugi strani telefona želi nekaj prodati. Pa bo tak prodajalec uspešen?
Neverjetno, a smisel za humor je ovira pri napredovanju
Spolne enakopravnosti ni na vidiku. Ženske na vodilnih mestih so diskriminirane tudi, če so preveč zabavne oziroma imajo prevelik smisel za humor.