V iskanju notranjega miru in zunanje lepote
O kozmetiki nove generacije, vampirskih liftingih, kremah za 225 evrov in hollywoodski zvezdnici Gwyneth Paltrow
Odpri galerijo
Nekje sem prebrala, da so kozmetični izdelki magdalenice zgodovinskih obdobij. Pomislite: dvajseto stoletje si je nemogoče predstavljati brez intenzivno globokega vonja Chanela No. 5, brez lepljive Eight Hour Cream izpod rok Elizabeth Arden ali Diorjeve rdeče šminke v odtenku 999. Če bi morala z enim izdelkom opisati zgodnjo adolescenco, bi jo z roza-zeleno maskaro Maybelline New York Great Lash. Če bi z enim izdelkom opisala svoja dvajseta, bi jih s korektorjem touché éclat Yvesa Sainta Laurenta v elegantni zlati embalaži. Ampak z enim izdelkom opisati zgodnja trideseta? Nemogoče.
Nemogoče, ker a) je moja kopalnica natlačena s kremami, maskami, pilingi, prehranskimi dodatki in čistilnimi emulzijami (neizogibna situacija, če je tvoja najboljša prijateljica nabavna direktorica kozmetičnega oddelka pri Net-A-Porter, ne pritožujem se) in b) je svet v zadnjih štirih letih preplavilo morje izdelkov blagovnih znamk, za katere morda še nikoli niste slišali, a je njihova kakovost na tako visoki ravni, da nisem sposobna izbrati enega samega. Na vrhu seznama?
Tonik Biologique Recherche P50V, Augustinus Bader The Cream, Dr. Perricone MD Tinted Firming Moisturizer, Westman Atelier Vital Skin Foundation Stick v odtenku II, Surratt Beauty Lash Curler, Sarah Chapman Facial Lift Tool, Eve Lom Cleanser, naj nadaljujem?
Morala zgodbe: naša generacija noče izdelkov, ki jih je razvila marketinška ekipa v nekem francoskem laboratoriju, naša generacija hoče maskaro izpod rok najboljše vizažistke na svetu, kremo iz ordinacije najboljšega zdravnika, lifting kristale najboljše dermatologinje, do okolja prijazno embalažo in izdelke, ki jim verjame. Naša generacija hoče blagovne znamke, ki nas razumejo.
Ko sta Susanne in Christoph Botschen, ustanovitelja modnega imperija MyTheresa, septembra 2014 podjetje za rekordnih 150 milijonov evrov prodala ameriškemu konglomeratu Neiman Marcus Group in ko je Net-A-Porter leto pozneje kupil spletno prodajalno Yoox, je – tako spletni portal Business of Fashion – postalo jasno, da je modni svet doletel komet zgodovinskega pomena in da se bodo stvari morale korenito spremeniti.
Sočasno z vseobsegajočo svetostjo družbenih omrežij in neizogibnim vzponom okoljevarstvene problematike pa tudi tematiziranjem mentalnega dobrega počutja se je fokus trga pomaknil od klasičnega »old school« luksuza in vseprisotnih gigantskih konglomeratov proti iskanju novega, neznanega, nepretencioznega. Od eksotičnega usnja k dobrim, starim, »čistim« sestavinam, k dobrim zgodbam. Od mode k lepoti. H generaciji, ki vse svoje karte stavi na transparentnost in ji ni mar za mercedes zadnje generacije, se pa zato zelo potrudi, da tisto, kar konzumira, ustreza življenjski filozofiji »znotraj in zunaj«, v kateremkoli razmerju že.
Zgodba o novi generaciji lepotnih produktov se v resnici začne prej, kot nemara mislite, z ustanovitvijo blagovne znamke Dr. Hauschka leta 1967. Ker se novi val pogosto povezuje s korejskimi ali ameriškimi blagovnimi znamkami, le redki vedo, da je Evropa vodilna sila na področju naravne, čiste kozmetike (čista kozmetika poenostavljeno pomeni, da med sestavinami ne boste našli parabenov, silikonov in težkih mineralnih olj), Dr. Hauschka pa milijardno podjetje, ki je prvo v središče postavilo človeka in ne blagovno znamko in ki je zgolj zaradi preprostih visokopotentnih sestavin postalo kult na šestih celinah sveta.
Dejstvo, prvič: če bodo blagovne znamke hotele preživeti turbulentno (in negotovo) prihodnost, bodo morale brez izjeme ponotranjiti princip čiste kozmetike, do okolja prijazne embalaže, predvsem pa princip spolne enakosti. (Leta 2020 se ne izdeluje kozmetika za punce in fante. Leta 2020 se izdeluje uniseks kozmetika.) Dejstvo, drugič: kozmetika enaindvajsetega stoletja ima malo skupnega z maskarami in rdečimi šminkami iz preteklosti. Kozmetika enaindvajsetega stoletja stavi na večdimenzionalnost, na »zdravilne tretmaje« ajavaska (ki so v resnici južnoameriški obredi s halucinogenimi substancami katarzičnega kalibra), kreme, ki z eno potezo premagajo gube, akne in dehidrirano kožo hkrati, kristalne »sculpting« pripomočke, kislinske pilinge in neoperativne vampirske liftinge, s katerimi se da (častna beseda) čas v dveh urah zavrteti za pet let nazaj. Sign me up.
Če je bila še leta 2014 luksuz zadnja Chanelova torbica 2.55, je luksuz leta 2020 Aesopovo milo za roke.
Če obstaja definicija besede hype (recimo nepričakovan psihološki fenomen), potem je v kozmetiki njen prevod The Cream blagovne znamke Augustinus Bader. Ko mi je leta 2018 prijateljica navdušeno pripovedovala o kremi, ki zmore čisto vse, profesorja Badra še nisem poznala osebno, kreme pa nikoli preizkusila na svoji koži (dobesedno), zato sem zamahnila z roko, si mislila svoje in s tem v iskanju popolnega produkta izgubila pol leta življenja (in pridobila veliko gub, ampak to je druga zgodba).
Profesor Bader je eden vodilnih strokovnjakov za biomedicino in matične celice na Univerzi v Leipzigu. Potem ko se je specializiral v transplantacijski medicini pri pacientih s hudimi opeklinami, je razvil TFC8, tehnologijo, ki temelji na matičnih celicah in njihovi zmožnosti, da aktivirajo lastne regeneracijske procese in prek notranjih komunikacijskih sistemov kožo spodbudijo, da sama poskrbi za optimalno ravnovesje. Izhajajoč iz dejstva, da je človeško tkivo v osnovi zmožno samozdravljenja, je razvil kremo, ki je na trgu čez noč povzročila vzneseno navdušenje, deloma zaradi religiozne hollywoodske podpore (na piedestal so jo med drugim samoiniciativno postavile Diane Kruger, Naomi Campbell in Victoria Beckham), deloma pa zato, ker deluje, pika.
Tehnologija, podprta z medicinskimi dokazi (laboratorij Augustinus Bader je formulo testiral na pacientih s tretjo stopnjo opeklin in pri njih dosegel zavidljive rezultate), v vsega treh dneh v koži vzpostavi novo ravnovesje, zgladi gube in ji da tisto, kar moraš imeti, če hočeš za zmeraj zgrabiti srca milenijcev: glow. Iz prve roke: ko sem pred letom na obrazu z danes na jutri dobila trdovraten izpuščaj (ki ga je pet dermatologov diagnosticiralo s perioralnim dermatitisom, karkoli že to je) in po štirih mesecih ni pomagala nobena metoda zdravljenja – in preizkusila sem vse od akupunkture do kortizola –, sem sklenila, da je stvar vredna še zadnjega poskusa, in se naročila na pregled pri profesorju Badru. Trije dnevi: minus izpuščaj, minus gube, plus sijaj in dejstvo, da je moja koža pri triintridesetih videti bolje, kot je bila pri dvajsetih, častna beseda.
Ko je govor o milenijski kozmetiki, je nemogoče, da ne bi omenili dveh fenomenov ameriškega izvora: Glossier in Goop. Glossier je blagovna znamka, ki jo je leta 2010 ustanovila Emily Weiss, nekdanja novinarka revije Vogue. Poleg značilne roza-bele celostne podobe in izrazito inkluzivnih »body positive« marketinških kampanj je zgodba dosjeja Glossier zgodovinskega pomena predvsem zato, ker gre za prvo blagovno znamko, katere rojstvo in obstoj sta v celoti povezana z družbenimi omrežji.
Glossier je svojo ponudbo razvil v interakciji s skupnostjo. Kaj dobiš, če (veliko) ljudi vprašaš, kaj točno mora imeti popolna maskara? Tako je: popolno maskaro. Še več: dobiš popolno maskaro, ki se bo prodala za med. Poleg skrbno načrtovane komunikacije s skupnostjo (in ta aprila 2020 šteje 2,7 milijona sledilcev samo na instagramu) je del Glossierjevega uspeha v pametni dolgoročni strategiji: gre za prvo blagovno znamko, ki je takoj po lansiranju ni bilo mogoče kupiti v nobeni fizični trgovini na svetu (kar je drzna poteza, če govorimo o industriji, ki je desetletja temeljila na dostopnosti v prestižnih blagovnicah in drogerijah). Ko je Glossier potem začel odpirati »pop-up« prodajalne v najbolj hip mestih na svetu (New York, Los Angeles, London, København), se je skupnost odzvala z neumorno vero in bila za Boy Brow (maskara za obrvi, Glossierjev kultni izdelek) pripravljena dve uri stati v vrsti pred vrati. Glossier je simbol moderne generacije, religija, življenjski slog, identiteta. (Mimogrede: Boy Brow? Nedvomno vreden investicije.)
Goop je na drugi strani neločljivo povezan z Gwyneth Paltrow, z oskarjem nagrajeno holywoodsko zvezdnico, ki je v svetu kozmetike znana po pastelni garderobi v slogu predmestnih gospodinj po kalifornijsko, asketskih veganskih receptih in neortodoksnih lepotnih metodah, ki med drugim vključujejo magične gobe, zdravilne kristale, reiki energijske tretmaje in vampirske liftinge.
Goop je bil na začetku bilten z Gwynethinimi insajderskimi nasveti za posvečene – prijatelje je obveščala o tem, h kateri kozmetičarki je treba obvezno zaviti v Madridu, kdo so najboljši reiki zdravilci (reiki je tradicionalna japonska metoda za uravnovešanje različnih energijskih središč v telesu) v Los Angelesu in kje v Parizu se dobi najboljši kemični piling.
Kontroverzne lepotilne metode so postopoma postale tako priljubljene, da je Goop zrasel v spletno stran (biblijo za ljubitelje provokativnih kozmetičnih alternativ), ki je kmalu dobila svojo linijo kozmetike s čistimi, naravnimi sestavinami in letos tudi svojo serijo na Netflixu, ki jo človek bodisi obožuje bodisi sovraži.
Bi prostovoljno preizkusili obred ajavaska (ayahuasca), ki je znan po intenzivnih fizičnih in psihičnih učinkih in vključuje obvezne halucinogene substance (ki naj bi vodile v absolutno mentalno ekstazo)? Ali pa različne seksualne pripomočke v želji po popolnem ravnovesju med dušo in telesom? Prihranite odgovor, vredno investicije je naslednje: vampirski lifting, neoperativna metoda, ki v dveh urah opravi s tistim, za kar si zelo dolgo upal, da je zaležanina od blazine (torej: s trdovratnimi gubami).
Pred posegom pacientom vzamejo kri in iz nje izločijo rdeče in bele krvničke – preostale trombocite centrifugirajo in nato po mikrodermabraziji (pri kateri na tisoče majhnih igel kožo odpre tako, da na površini ustvarijo mikrorane) v obliki maske nanesejo na kožo. Medtem ko »microneedling« odstrani zgornjo, pogosto poškodovano plast kože, krvna plazma povrne sijaj, prožnost in zgladi gube tako, da spodbudi tvorbo kolagena in (brez pretiravanja) v nekaj tednih po posegu emšo zavrti za nekaj let v preteklost. Prodano.
Čeprav je katalog nasvetov z nalepko Goop stvar okusa in splošne radovednosti, nekaj brez dvoma drži: lepota po milenijsko ni več stvar pomad in stekleničk s skrbno premišljeno in estetsko zadovoljivo (milenijsko roza) embalažo. Trend povezovanja notranjega in zunanjega je dobil zalet v Los Angelesu, mestu, ki ne slovi zgolj po količini ordinacij za lepotno kirurgijo, ampak tudi hipijevskem prepričanju, da je telo holistični teritorij, ki zahteva celostno metodologijo.
Medtem ko lepotni trendi v prihodnjih letih napovedujejo vedno večje vzhičenje nad lepotnimi pripomočki (tako imenovanimi »beauty tools«, med katere štejejo limfni kristali in lifting naprave za boj proti času), prehranske dodatke in organsko intimno nego, ostaja gotovo: lepoto danes razumemo drugače kot naše matere; malo zaradi instagrama, ki diktira tako našim srcem kot denarnicam, malo pa zato, ker smo se od zunanjih statusnih simbolov sistematično pomaknili k tistim, ki nam dovoljujejo, da brez opravičevanja končno investiramo v »me time«. V notranji mir in zunanjo lepoto, če hočete.
Nemogoče, ker a) je moja kopalnica natlačena s kremami, maskami, pilingi, prehranskimi dodatki in čistilnimi emulzijami (neizogibna situacija, če je tvoja najboljša prijateljica nabavna direktorica kozmetičnega oddelka pri Net-A-Porter, ne pritožujem se) in b) je svet v zadnjih štirih letih preplavilo morje izdelkov blagovnih znamk, za katere morda še nikoli niste slišali, a je njihova kakovost na tako visoki ravni, da nisem sposobna izbrati enega samega. Na vrhu seznama?
Tonik Biologique Recherche P50V, Augustinus Bader The Cream, Dr. Perricone MD Tinted Firming Moisturizer, Westman Atelier Vital Skin Foundation Stick v odtenku II, Surratt Beauty Lash Curler, Sarah Chapman Facial Lift Tool, Eve Lom Cleanser, naj nadaljujem?
Morala zgodbe: naša generacija noče izdelkov, ki jih je razvila marketinška ekipa v nekem francoskem laboratoriju, naša generacija hoče maskaro izpod rok najboljše vizažistke na svetu, kremo iz ordinacije najboljšega zdravnika, lifting kristale najboljše dermatologinje, do okolja prijazno embalažo in izdelke, ki jim verjame. Naša generacija hoče blagovne znamke, ki nas razumejo.
Lepota je nova moda
Ko sta Susanne in Christoph Botschen, ustanovitelja modnega imperija MyTheresa, septembra 2014 podjetje za rekordnih 150 milijonov evrov prodala ameriškemu konglomeratu Neiman Marcus Group in ko je Net-A-Porter leto pozneje kupil spletno prodajalno Yoox, je – tako spletni portal Business of Fashion – postalo jasno, da je modni svet doletel komet zgodovinskega pomena in da se bodo stvari morale korenito spremeniti.Sočasno z vseobsegajočo svetostjo družbenih omrežij in neizogibnim vzponom okoljevarstvene problematike pa tudi tematiziranjem mentalnega dobrega počutja se je fokus trga pomaknil od klasičnega »old school« luksuza in vseprisotnih gigantskih konglomeratov proti iskanju novega, neznanega, nepretencioznega. Od eksotičnega usnja k dobrim, starim, »čistim« sestavinam, k dobrim zgodbam. Od mode k lepoti. H generaciji, ki vse svoje karte stavi na transparentnost in ji ni mar za mercedes zadnje generacije, se pa zato zelo potrudi, da tisto, kar konzumira, ustreza življenjski filozofiji »znotraj in zunaj«, v kateremkoli razmerju že.
Zgodba o novi generaciji lepotnih produktov se v resnici začne prej, kot nemara mislite, z ustanovitvijo blagovne znamke Dr. Hauschka leta 1967. Ker se novi val pogosto povezuje s korejskimi ali ameriškimi blagovnimi znamkami, le redki vedo, da je Evropa vodilna sila na področju naravne, čiste kozmetike (čista kozmetika poenostavljeno pomeni, da med sestavinami ne boste našli parabenov, silikonov in težkih mineralnih olj), Dr. Hauschka pa milijardno podjetje, ki je prvo v središče postavilo človeka in ne blagovno znamko in ki je zgolj zaradi preprostih visokopotentnih sestavin postalo kult na šestih celinah sveta.
Dejstvo, prvič: če bodo blagovne znamke hotele preživeti turbulentno (in negotovo) prihodnost, bodo morale brez izjeme ponotranjiti princip čiste kozmetike, do okolja prijazne embalaže, predvsem pa princip spolne enakosti. (Leta 2020 se ne izdeluje kozmetika za punce in fante. Leta 2020 se izdeluje uniseks kozmetika.) Dejstvo, drugič: kozmetika enaindvajsetega stoletja ima malo skupnega z maskarami in rdečimi šminkami iz preteklosti. Kozmetika enaindvajsetega stoletja stavi na večdimenzionalnost, na »zdravilne tretmaje« ajavaska (ki so v resnici južnoameriški obredi s halucinogenimi substancami katarzičnega kalibra), kreme, ki z eno potezo premagajo gube, akne in dehidrirano kožo hkrati, kristalne »sculpting« pripomočke, kislinske pilinge in neoperativne vampirske liftinge, s katerimi se da (častna beseda) čas v dveh urah zavrteti za pet let nazaj. Sign me up.
Če je bila še leta 2014 luksuz zadnja Chanelova torbica 2.55, je luksuz leta 2020 Aesopovo milo za roke.
Kaj zmore krema za 225 evrov?
Če obstaja definicija besede hype (recimo nepričakovan psihološki fenomen), potem je v kozmetiki njen prevod The Cream blagovne znamke Augustinus Bader. Ko mi je leta 2018 prijateljica navdušeno pripovedovala o kremi, ki zmore čisto vse, profesorja Badra še nisem poznala osebno, kreme pa nikoli preizkusila na svoji koži (dobesedno), zato sem zamahnila z roko, si mislila svoje in s tem v iskanju popolnega produkta izgubila pol leta življenja (in pridobila veliko gub, ampak to je druga zgodba).Profesor Bader je eden vodilnih strokovnjakov za biomedicino in matične celice na Univerzi v Leipzigu. Potem ko se je specializiral v transplantacijski medicini pri pacientih s hudimi opeklinami, je razvil TFC8, tehnologijo, ki temelji na matičnih celicah in njihovi zmožnosti, da aktivirajo lastne regeneracijske procese in prek notranjih komunikacijskih sistemov kožo spodbudijo, da sama poskrbi za optimalno ravnovesje. Izhajajoč iz dejstva, da je človeško tkivo v osnovi zmožno samozdravljenja, je razvil kremo, ki je na trgu čez noč povzročila vzneseno navdušenje, deloma zaradi religiozne hollywoodske podpore (na piedestal so jo med drugim samoiniciativno postavile Diane Kruger, Naomi Campbell in Victoria Beckham), deloma pa zato, ker deluje, pika.
Tehnologija, podprta z medicinskimi dokazi (laboratorij Augustinus Bader je formulo testiral na pacientih s tretjo stopnjo opeklin in pri njih dosegel zavidljive rezultate), v vsega treh dneh v koži vzpostavi novo ravnovesje, zgladi gube in ji da tisto, kar moraš imeti, če hočeš za zmeraj zgrabiti srca milenijcev: glow. Iz prve roke: ko sem pred letom na obrazu z danes na jutri dobila trdovraten izpuščaj (ki ga je pet dermatologov diagnosticiralo s perioralnim dermatitisom, karkoli že to je) in po štirih mesecih ni pomagala nobena metoda zdravljenja – in preizkusila sem vse od akupunkture do kortizola –, sem sklenila, da je stvar vredna še zadnjega poskusa, in se naročila na pregled pri profesorju Badru. Trije dnevi: minus izpuščaj, minus gube, plus sijaj in dejstvo, da je moja koža pri triintridesetih videti bolje, kot je bila pri dvajsetih, častna beseda.
Kako goopani so vaši možgani?
Ko je govor o milenijski kozmetiki, je nemogoče, da ne bi omenili dveh fenomenov ameriškega izvora: Glossier in Goop. Glossier je blagovna znamka, ki jo je leta 2010 ustanovila Emily Weiss, nekdanja novinarka revije Vogue. Poleg značilne roza-bele celostne podobe in izrazito inkluzivnih »body positive« marketinških kampanj je zgodba dosjeja Glossier zgodovinskega pomena predvsem zato, ker gre za prvo blagovno znamko, katere rojstvo in obstoj sta v celoti povezana z družbenimi omrežji.Glossier je svojo ponudbo razvil v interakciji s skupnostjo. Kaj dobiš, če (veliko) ljudi vprašaš, kaj točno mora imeti popolna maskara? Tako je: popolno maskaro. Še več: dobiš popolno maskaro, ki se bo prodala za med. Poleg skrbno načrtovane komunikacije s skupnostjo (in ta aprila 2020 šteje 2,7 milijona sledilcev samo na instagramu) je del Glossierjevega uspeha v pametni dolgoročni strategiji: gre za prvo blagovno znamko, ki je takoj po lansiranju ni bilo mogoče kupiti v nobeni fizični trgovini na svetu (kar je drzna poteza, če govorimo o industriji, ki je desetletja temeljila na dostopnosti v prestižnih blagovnicah in drogerijah). Ko je Glossier potem začel odpirati »pop-up« prodajalne v najbolj hip mestih na svetu (New York, Los Angeles, London, København), se je skupnost odzvala z neumorno vero in bila za Boy Brow (maskara za obrvi, Glossierjev kultni izdelek) pripravljena dve uri stati v vrsti pred vrati. Glossier je simbol moderne generacije, religija, življenjski slog, identiteta. (Mimogrede: Boy Brow? Nedvomno vreden investicije.)
Goop je na drugi strani neločljivo povezan z Gwyneth Paltrow, z oskarjem nagrajeno holywoodsko zvezdnico, ki je v svetu kozmetike znana po pastelni garderobi v slogu predmestnih gospodinj po kalifornijsko, asketskih veganskih receptih in neortodoksnih lepotnih metodah, ki med drugim vključujejo magične gobe, zdravilne kristale, reiki energijske tretmaje in vampirske liftinge.
Goop je bil na začetku bilten z Gwynethinimi insajderskimi nasveti za posvečene – prijatelje je obveščala o tem, h kateri kozmetičarki je treba obvezno zaviti v Madridu, kdo so najboljši reiki zdravilci (reiki je tradicionalna japonska metoda za uravnovešanje različnih energijskih središč v telesu) v Los Angelesu in kje v Parizu se dobi najboljši kemični piling.
Kontroverzne lepotilne metode so postopoma postale tako priljubljene, da je Goop zrasel v spletno stran (biblijo za ljubitelje provokativnih kozmetičnih alternativ), ki je kmalu dobila svojo linijo kozmetike s čistimi, naravnimi sestavinami in letos tudi svojo serijo na Netflixu, ki jo človek bodisi obožuje bodisi sovraži.
Bi prostovoljno preizkusili obred ajavaska (ayahuasca), ki je znan po intenzivnih fizičnih in psihičnih učinkih in vključuje obvezne halucinogene substance (ki naj bi vodile v absolutno mentalno ekstazo)? Ali pa različne seksualne pripomočke v želji po popolnem ravnovesju med dušo in telesom? Prihranite odgovor, vredno investicije je naslednje: vampirski lifting, neoperativna metoda, ki v dveh urah opravi s tistim, za kar si zelo dolgo upal, da je zaležanina od blazine (torej: s trdovratnimi gubami).
Pred posegom pacientom vzamejo kri in iz nje izločijo rdeče in bele krvničke – preostale trombocite centrifugirajo in nato po mikrodermabraziji (pri kateri na tisoče majhnih igel kožo odpre tako, da na površini ustvarijo mikrorane) v obliki maske nanesejo na kožo. Medtem ko »microneedling« odstrani zgornjo, pogosto poškodovano plast kože, krvna plazma povrne sijaj, prožnost in zgladi gube tako, da spodbudi tvorbo kolagena in (brez pretiravanja) v nekaj tednih po posegu emšo zavrti za nekaj let v preteklost. Prodano.
Čeprav je katalog nasvetov z nalepko Goop stvar okusa in splošne radovednosti, nekaj brez dvoma drži: lepota po milenijsko ni več stvar pomad in stekleničk s skrbno premišljeno in estetsko zadovoljivo (milenijsko roza) embalažo. Trend povezovanja notranjega in zunanjega je dobil zalet v Los Angelesu, mestu, ki ne slovi zgolj po količini ordinacij za lepotno kirurgijo, ampak tudi hipijevskem prepričanju, da je telo holistični teritorij, ki zahteva celostno metodologijo.
Medtem ko lepotni trendi v prihodnjih letih napovedujejo vedno večje vzhičenje nad lepotnimi pripomočki (tako imenovanimi »beauty tools«, med katere štejejo limfni kristali in lifting naprave za boj proti času), prehranske dodatke in organsko intimno nego, ostaja gotovo: lepoto danes razumemo drugače kot naše matere; malo zaradi instagrama, ki diktira tako našim srcem kot denarnicam, malo pa zato, ker smo se od zunanjih statusnih simbolov sistematično pomaknili k tistim, ki nam dovoljujejo, da brez opravičevanja končno investiramo v »me time«. V notranji mir in zunanjo lepoto, če hočete.
Več iz rubrike
NAJBOLJ NADLEŽNA PRODAJNA VPRAŠANJA
»Živjo, imate minutko časa?« je fraza, ki razkriva, da nam nekdo na drugi strani telefona želi nekaj prodati. Pa bo tak prodajalec uspešen?
Neverjetno, a smisel za humor je ovira pri napredovanju
Spolne enakopravnosti ni na vidiku. Ženske na vodilnih mestih so diskriminirane tudi, če so preveč zabavne oziroma imajo prevelik smisel za humor.