Sandvik, ferrari med orodji (VIDEO)

Pred nekaj dnevi so zbranim novinarjem v mestu Sandvik predstavili revolucijo v predelovalni industriji: prvi na svetu so z metodo 3D tiskanja proizvedli najtršo snov na planetu – diamant. Sandvik podjetjem priporoča, naj razmišljajo velikopotezno, delajo majhne korake, a začnejo korakati po poti digitalizacije takoj.


Posnetek je v angleškem jeziku.

Še preden so Švedi dobili Volvo, Ericsson, H&M in Spotify, so imeli Sandvik. Leta 1862 ga je ob majhnem istoimenskem zalivskem mestecu ustanovil Göran Fredrik Göransson, ki je prvi na svetu uspešno uporabil Bessemerjevo metodo poceni pridobivanja jekla le šest let po tem, ko je bila patentirana. Gre za proizvodnjo brez goriva, ki temelji na uporabi kisika, vpihanega skozi surovo staljeno železo, zaradi česar pride do izgorevanja nečistoč in nastanka jekla. Göransson je bil velik filantrop in izjemno cenjen poslovnež. Temelje podjetja, ki izdeluje orodja in pripomočke za različne industrije, je postavil tako trdno, da je podjetje tudi v svojem 160. letu obstoja še vedno ferrari na področju izdelovanja orodji.

Poleg tega, da so od nekdaj specializirani za izdelavo orodij in orodnih sistemov za industrijsko predelovanje kovin, danes proizvajajo tudi orodja, opremo in tehnične rešitve za rudarstvo in gradbeništvo; so tudi specialisti za napredna nerjavna jekla, posebne zlitine in napredne materiale ter za izdelke za industrijsko ogrevanje. S svojimi izdelki so prisotni v 160 državah. Ponujajo enostavna orodja, ki so jih ustvarili že pred desetletji, pa tudi najnovejše visokotehnološke naprave, ki temeljijo na internetu stvari in umetni inteligenci, pač odvisno od države in razvitosti njene predelovalne industrije. V predelovalnih industrijskih krogih bi lahko veljal (in morda tudi že velja) rek: »Povej mi, kakšno orodje Sandvik se dobi pri vas, in povem ti, kako razviti ste v industriji.« Sandvik ima okoli 1800 patentov, vsako leto jih dodajo še med 30 in 40. Pri iskanju novih materialov, metod in konceptov obdelave se osredotočajo na zahteve jutrišnjega dne. Ki so? Lahki materiali, na primer posebne zlitine, grafen in nove obdelovalne metode, kot so aditivna proizvodnja in kriogena obdelava.
 

Revolucionarno 3D tiskanje diamanta
 

Njihov oddelek za aditivno oz. dodajalno proizvodnjo je v torek prvi na svetu predstavil 3D tiskani diamantni kompozit. »Čeprav se ta diamant ne blešči, je nepogrešljiv v široki paleti industrijske uporabe. V industriji se je to še do pred kratkim zdelo nemogoče. Super trden material zdaj lahko tridimenzionalno natisnemo v vseh mogočih zelo zapletenih oblikah, kar bo povzročilo revolucijo v načinu industrijske uporabe tega najtršega materiala na planetu,« so prepričani v Sandviku. Ker je diamant trši kot karkoli drugega v naravi, je ključna sestavina v številnih industrijskih orodjih, odpornih na obrabo, od rudarstva in vrtanja do strojne obdelave, medicinskih vsadkov in elektronskih naprav. V ta namen se ne uporablja naravnih diamantov, ampak sintetične. Trg sintetičnih diamantov iz leta v leto naraste za približno sedem odstotkov, predvsem zaradi povečanja povpraševanja po elektronskih napravah. Sintetični diamanti so namreč postali ključna tehnologija, ki preprečuje pregrevanje silicija in drugih polprevodniških materialov.

Sintetični diamant je mogoče izdelati že od leta 1953, vendar je bilo zaradi težke in zapletene obdelave skoraj nemogoče oblikovati kompleksne oblike. Do sedaj je proizvodnja super trdih diamantnih materialov omogočala le nekaj enostavnih geometrijskih konfiguracij. Z uporabo aditivne proizvodnje in za vsak primer posebej prilagojene naknadne obdelave pa je Sandvik uspel tridimenzionalno natisniti diamantne kompozite, ki jih lahko oblikujejo v skoraj vsako obliko. Razlika med Sandvikovim diamantom in naravnim ali sintetičnim diamantom je v tem, da je Sandvikov diamant kompozitni material. Večina materiala je diamant, vendar ga je treba zaradi tiskanja in doseganja primerne gostote cementirati v zelo trdem matričnem materialu, da obdrži najpomembnejše fizikalne lastnosti čistega diamanta.

V medijih po svetu je letos odmevala novica, da so v Sandviku samo s tridimenzionalnim tiskalnikom natisnili nezlomljivo in nepokvarljivo kitaro. Zaradi izjemnega zanimanja javnosti so se odločili, da jo bodo prodali na dražbi in denar namenili organizaciji, ki podpira inženirstvo.

Sandvik strankam ne zagotavlja le orodij in strojev, ampak tudi napredno analitiko, ki uporablja podatke njihovih produktov, s čimer strankam pomagajo pri ekonomični uporabi virov. Ko je šlo v preteklosti kaj narobe, so stranke poklicale v Sandvikov center, kjer jih je tehnično osebje vodilo skozi postopek odpravljanja napak; sedaj pa je s pomočjo Microsoftove rešitve Sandvikovo znanje dostopno komurkoli, kadarkoli in kjerkoli. Uporabniki imajo vpogled v to, kaj točno je z napravo narobe in kako jo lahko popravijo; pametni boti in obogatena resničnost uporabnika vodijo skozi postopek, prav tako pa imajo na voljo podatke, na podlagi katerih lahko optimizirajo proizvodnjo in povečujejo njeno produktivnost. Stranke imajo dostop tudi do podatka, koliko ur določeno orodje proizvaja in kakšna je njegova izkoriščenost, po drugi strani pa vse te podatke uporabljajo za strojno učenje. Roboti in koroboti, ki so zasnovani z namenom, da delajo varno ob boku s človekom, so tako vedno bolj izpopolnjeni. Svetovni ekonomski forum je letos Sandvikovo tovarno prepoznal kot napreden primer industrije 4.0 in še posebej izpostavil njihovo digitalno nit, ki v proizvodnih procesih znatno poveča produktivnost. Eden od primerov je njihova »brezstična menjava«, ki omogoča, da se proizvodnje linije menjavajo brez pomoči ljudi.

 

Samovozeče tovornjake uporabljajo že 20 let
 

Na leto v Sandviku ustvarijo 10.000 novih izdelkov in, kot poudarjajo, se vsak zemljan vsak dan dotakne nečesa, kar je pomagal izdelati Sandvik. Letalo je recimo sestavljeno iz posameznih delov, ki jih izdelajo z njihovimi orodji. Njihovi samovozeči tovornjaki se po rudnikih po vsem svetu vozijo že najmanj dvajset let. Leta 2018 so našteli dva milijona ur vožnje samovozečih tovornjakov v rudnikih brez ene nesreče, ki bi vključevala človeka. Sandvik je bil prepoznan kot eno najbolj trajnostno naravnanih podjetij na svetu, javno pa so zavezani tudi uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih postavili Združeni narodi. Vodijo ničelno toleranca do škode na zaposlenih, okolju in drugih deležnikih.

Nedavno je Sandvik začel s proizvodnjo svoje naslednje generacije samovozečih vozil. Popolnoma so uspeli avtonomizirati polnjenje in razkladanje žlice nakladalnika. To pomeni, da je mogoče od nakladanja in vleke do razkladanja na zbirališču celotni proizvodni cikel popolnoma avtomatizirati. A to ni bila enostavna naloga, saj so rudniki različnih vrst, GPS ne deluje kilometre pod zemljo, kamnine pa so različnih velikosti in sestave. Rešitve so našli v občutljivih senzorjih in posnetih poteh rudnikov. Gre za edino podjetje na svetu, ki ponuja tako zmogljive samovozeče tovornjake.

A s tem se ob našem obisku sploh niso hvalili, saj so nam novinarjem iz 17 držav želeli predstaviti, kako s starimi tehnologijami, kot so droni, internet stvari, roboti, umetna inteligenca, genetika, navidezna resničnost, 3D tiskanje, mešana resničnost, veliki podatki in tehnologija veriženja blokov, ki jo uporabljajo za sledenje poti predelave rudnin, ustvarjajo nove rešitve za svoje stranke. Petra Sundström, nova vodja digitalnega razvoja v Sandviku, je poudarila, da omenjene tehnologije niso nič novega, vse so nastale v 70-ih letih preteklega stoletja, bile so le predrage, da bi industrija lahko delala z njimi, zdaj pa so vse v približno enakem trenutku postale cenovno dostopne. In kje je digitalizacija v tej zgodbi? »Digitalizacija je zgolj lepilo, ki povezuje.«

Petra Sundström v novih razmerah opozarja podjetja, da konkurence ni več tako preprosto opredeliti. »Če je bila včasih vaša konkurenca podjetje v vaši panogi, danes temu ni več tako. Probleme vaših strank lahko reši podjetje v drugi panogi, infrastrukturni ponudniki, vaši dobavitelji ali logistični partnerji, celo vaše stranke. Zaradi tega je pomembno kreativno razmišljanje, ni dovolj, da stranki ponudite najprej dve kolesi, ki jih čez čas nadgradite še z volanom, pa še kasneje s streho. Potrebujejo celotno rešitev za svoje probleme takoj, zato jim raje najprej ponudite skiro, potem kolo in šele nato avtomobil, če uporabim poenostavljeno primerjavo.«

80 odstotkov jekla, ki ga proizvedejo, prihaja iz recikliranih virov. To je tudi razumljivo, saj je jeklo za reciklažo najbolj hvaležen material, ki se ob ponovni predelavi ne uničuje, zaradi česar se ga povsod na planetu reciklira več kot vseh drugih materialov skupaj.

Sandvik ima 42.000 zaposlenih, ključ do njihovega uspeha pa je, kot pravijo, ravno kadrovska raznolikost. Ta je ključna za poplavo kreativnosti.

»Pomanjkanje idej nikoli ni problem, a problem je, da ideje ostanejo pri inženirjih. Ideje moramo širiti po organizacijah in se odločiti, katere bomo razvijali. Pri tem uporabljamo kartice z idejami, na katerih piše, kam nas bo ideja pripeljala v treh letih, kdo mora biti vključen, kdo je zainteresiran, kako se navezuje na druge ideje, kateri koraki morajo biti najprej razviti, preden lahko razvijemo druge,« je še pojasnila Petra Sundström.

Sandvik je leto 2018 zaključil z rekordnimi številkami, imeli so devet milijard evrov prihodkov ter 1,7 milijarde dobička. Največjo rast prihodkov je beležila njihova divizija za strojno opremo, ki je v primerjavi z lanskim letom zrasla za 24 odstotkov.