Z Dunaja v Ljubljano z vlakom uro dlje kot v monarhiji

Borut Tavčar
Edini prevoz, ki je lahko avtonomen, je železniški prevoz. Foto: Borut Tavčar
Rüdiger Maresch, poslanec dunajskega deželnega zbora in član dunajskega mestnega sveta, je vsako leto v Sloveniji. Vleče ga v Piran, nedavno pa je ljubljanski mestni upravi predstavljal dunajske dobre prakse, zlasti politiko do pešcev. Pri tem pa se ni mogel izogniti dolgi poti z vlakom z Dunaja v Ljubljano.

Kakšen je vaš pogled na Ljubljano?
 

Všeč mi je, ker je sproščena in ima zelo lepo središče, ceste so lepo narejene, veliko je pešcev.
 

Ste preverjali javni prevoz?
 

Sem smo prišli z vlakom. To je bila pustolovščina, zelo dolgo namreč traja, da se pripelješ z Dunaja v Ljubljano, celih sedem ur.

image
Nekdo mi je rekel, da je v času avstro-ogrske monarhije pot z vlakom z Dunaja v Ljubljano trajala uro manj kot zdaj, pa so takrat vozile še parne lokomotive. To je škoda. Foto: Ziga Intihar

Hitreje gre z avtobusom, vsaj pri nas.

Preprosteje je tudi z avtom. Skoraj vsako leto grem jeseni v Piran z avtom. V Ljubljani sem bil prej dvakrat ali trikrat. V treh letih se je marsikaj spremenilo, ulice so urejene, železniške storitve pa so še vedno slabe.
 

Kaj pa souporaba električnih avtomobilov in koles?
 

Videti je lepo, preprosto pa ni. Tudi na Dunaju imajo ljudje še vedno radi svoje avtomobile. V Švici in Nemčiji je mogoče drugače, v Avstriji pa je težko, pa čeprav so avti parkirani več kot 90 odstotkov časa. V Ljubljani je veliko kolesarjev, tudi shema izposoje koles je dobra in zelo podobna dunajski. Razlika med Ljubljano in Dunajem pa je v tem, da imate avtobuse in nobenega tramvaja.
 

Opozorili ste, da bi tramvajska proga stala zgolj 80 milijonov evrov - pri nas govorijo o več sto milijonih evrov.
 

image
Poglejte Švico, direktorji se vozijo z vlaki, ker je preprosteje, udobno, med vožnjo lahko delajo ali preberejo časopis. Tega ne moreš početi, če voziš avto. Foto: Borut Tavčar
Na Dunaju lokomotive in vagoni na osem kilometrov dolgi progi stanejo 100 milijonov evrov. Pri vas bi lahko vse skupaj stalo manj, poleg tega pa bi verjetno lahko dobili tudi evropske subvencije. To res potrebujete, slovenske železnice so slabe, proge so stare. Nekdo mi je rekel, da je v času avstro-ogrske monarhije pot z vlakom z Dunaja v Ljubljano trajala uro manj kot zdaj, pa so takrat vozile še parne lokomotive. To je škoda. Na cestah imate poleg tega ogromno tovornega prometa. Nekoč sem šel v Piran februarja, na cestah je bil sneg, tovornjaki pa so popolnoma zablokirali avtocesto. Več vložkov v dobro železnico bi to težavo lahko rešilo. Na Dunaju imamo na primer tudi ogromno vlakov za prevoz ljudi iz okolice. Ne vem, ali to deluje tudi v Ljubljani.
 

V Ljubljano vsak dan pride 100.000 avtomobilov.
 

Na Dunaj jih pride po 300.000, ta problem poznamo. Več moramo vložiti v železnice, vi pa tudi.
 

Kaj je pomembno za železniške prevoze, pogostost, točnost, cena?
 

image
V jutranji konici mora biti vlak vsaj na vsakih deset minut. Biti morata dva tira, samo eden ne zadošča. Foto: Borut Tavčar
Najbolj pogostost in točnost. V jutranji konici mora biti vlak vsaj na vsakih deset minut. Biti morata dva tira, samo eden ne zadošča. Pomembno je tudi, da cenik vključuje tudi okolico mesta. V vzhodni Avstriji,v katero spada tudi Dunaj, lahko mladi do 21 let uporabljajo ves javni prevoz za 70 evrov na leto. To je dobro, ker mladi tako ne potrebujejo avtomobilov, poleg tega pa se navadijo na uporabo vlaka. V večini drugih primerov pa cena ni tako pomembna - bolj pomembna je točnost. Če vlak zamuja in človek zato zamudi v službo, bo že naslednji dan uporabil avto. Poleg tega morajo biti vlaki čisti in imeti preprost dostop za invalide, starejše in otroke ter kolesarje s kolesi.
 

Pri nas še vedno najprej vlagamo v ceste, šele nato pride na vrsto železnica.
 

Vse nekdanje socialistične države, z izjemo Češke, veliko vlagajo v avtoceste in nič v železnice. A železnica ne zavzame veliko prostora in je lahko zelo hitra. Normalni vlaki brez težav dosežejo hitrost 150 kilometrov na uro - vlak, s katerim smo se pripeljali v Ljubljano, pa ni bil tako hiter. Imeli pa smo zelo lep pogled na pokrajino. Tudi v Avstriji so sicer nekatere proge potrebne obnove, a to je menda vaša glavna proga.
 

Veliko je govora o avtocestnem predoru Karavanke, ob tem pa bodo v železniškem predoru dva tira skrčili v enega.
 

Če menite, da ne boste nikoli imeli veliko prometa, kar naredite en tir. Vendar je to glavna linija iz Nemčije prek Avstrije in Slovenije do Grčije. Ko sem bil mlad, sem šel z vlakom z Dunaja do Aten, vožnja pa je trajala 36 ur. Danes se nihče noče več voziti po 36 ur. Zato pa potrebujete nove proge in nove vlake.
Poglejte Švico, direktorji se vozijo z vlaki, ker je preprosteje, udobno, med vožnjo lahko delajo ali preberejo časopis. Tega ne moreš početi, če voziš avto.

Kjer so to dejansko naredili, so vlaki zamenjali celo letala.
 

Veliko ljudi potuje iz Londona v Pariz s hitrim vlakom, in iz Pariza v München nihče več ne leti z letalom. Od Innsbrucka do Dunaja je 500 kilometrov in ta pot z vlakom vzame štiri ure. Tudi iz Münchna do Dunaja pot z vlakom traja štiri ure. To je dobro, bolje kot z letalom.
 

Če letiš, moraš biti na letališču dve uri prej.
 

Pa vse preglede moraš opraviti, svoj čas pa vzame tudi prevoz z letališča do mesta. Železniške postaje pa so v središčih mest. Tudi v Ljubljani je postaja skoraj v središču mesta.
 

Zdaj načrtujejo novo postajo s 1600 parkirnimi prostori za avtomobile. Je to pametno?
 

image
V Ljubljani je veliko kolesarjev, tudi shema izposoje koles je dobra in zelo podobna dunajski. Razlika med Ljubljano in Dunajem pa je v tem, da imate avtobuse in nobenega tramvaja. Foto: Ziga Intihar
Avte bi morali pustiti zunaj in v mesto priti z vlakom. V Ljubljani pa imate kar dober avtobusni prevoz.
 

Ta se je podražil, poleg tega omenjajo zmanjšanje pogostosti.
 

Če hočeš imeti dobro storitev za ljudi, potrebuješ več avtobusov, tudi nočnih in podobno, tako da ljudje nimajo potrebe po uporabi avta. Za to pa morate vključiti tudi vlake za kraje, ki so na primer 50 kilometrov od Ljubljane. Ni namreč pametno vabiti ljudi z avti. Ko človek enkrat sedi v avtu, hoče z avtom priti čisto do konca poti. Nekoč so rekli, da se z vlaki vozijo samo revni. Ampak poglejte Švico, tam se direktorji vozijo z vlaki, ker je preprosteje, udobno, med vožnjo lahko delajo ali preberejo časopis. Tega ne moreš početi, če voziš avto.
 

Kako vidite prihodnost mobilnosti?
 

Prihodnost je souporaba vozil, delo na domu, dober javni prevoz. Edini prevoz, ki je lahko avtonomen, pa je železniški prevoz. Podzemne železnice ponekod že delujejo avtonomno, brez voznikov - na Dunaju bomo to kmalu preizkusili na novi liniji metroja.