Vlak je edina rešitev za promet

Glavna težava slovenskega prometnega sistema je že kar patološka navezanost na ceste in avtomobile. Ceste pospešeno gradimo od 1994, v tem času smo dobili več kot 600 kilometrov novih avtocest in hitrih cest, občinskih projektov pa sploh nihče ne sešteva.
Fotografija: Glavna težava slovenskega prometnega sistema je že kar patološka navezanost na ceste in avtomobile. Foto Tadej Regent.
Odpri galerijo
Glavna težava slovenskega prometnega sistema je že kar patološka navezanost na ceste in avtomobile. Foto Tadej Regent.

Se lahko spomnite kakšne nove železniške proge v tem času?

Načrtovalci prometnega sistema na Ministrstvu za infrastrukturo in njegovih direkcijah upadanje števila potnikov na vlakih povezujejo z žledom in obnovami prog, ki naj bi se kmalu končale, potem pa omogočile izvajanje strategije, ki predvideva zmanjšanje prometa na cestah. Vlak je v vseh urejenih državah najboljše nadomestilo za avto in tudi za tovornjak. Prevoz je praviloma hiter in točen, saj ni odvisen od gneče na cestah, kot to velja za avtobuse.

Pri nas bodo na glavni železniški žili med Šentiljem in Koprom tudi po prenovi vlaki vozili s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Novi vlaki bodo nadomestili najbolj zastarele, zato se frekvence voženj ne bodo zgostile. Na več kot polovici prog tako povečanje števila voženj vlakov, ki bi lahko ponudili zanesljivo možnost prevoza v službo, niti ni mogoče, saj so enotirne. Tudi v okolici Ljubljane.

Se bodo razmere izboljšale?

Muzejski vlak na ljubljanski železniški postaji. Foto: Marko Feist
Muzejski vlak na ljubljanski železniški postaji. Foto: Marko Feist


Zgolj deloma, morda bodo vendarle zgradili novo progo do Kopra, obudili pa so progo med Ljubljano in Kočevjem. Na sedanji primorski progi je razglašena preobremenjenost, tovorni vlaki imajo prednost pred potniškimi. Če tega ne bi bilo, bi imeli še več tovornjakov na cestah in še večji pritisk, da je treba ceste razširiti. To je že načrt za ljubljanske obvoznice, kar bi stalo milijardo evrov. Obujajo se tudi načrti za obvoznico prek Barja, v kar bi spet brez vseh težav vložili več sto milijonov evrov in povozili naravo. Ureditev taktnega železniškega prevoza v okolici Ljubljane pa bi stala le 300 milijonov evrov.

Za gnečo na cestah niso krivi izključno vozniki avtomobilov, ki se praviloma sami v toni in pol pločevine in plastike vozijo do cilja. V to skrajno energijsko neučinkovito obliko prevoza sili slovenski razvoj infrastrukture oziroma obsedenost s cestami in parkirišči. Vse to vodi v zmanjšanje biotske raznovrstnosti in prehranske samooskrbe, saj ceste in parkirišča zasedajo tudi najboljša kmetijska zemljišča.

Če hočemo promet zares narediti znosen, je treba tovor spraviti na železnico, tudi s Koroške in z Dolenjske. Šele ko bi to uredili, bi lahko znova premislili tudi o nujnosti avtocest po najboljših kmetijskih zemljiščih. Mnenja tistih, ki zrejo v prihodnost, pravijo, da bi bilo že s sedanjimi tehnologijami mogoče z vlakom iz Maribora v Ljubljano priti v 20 minutah, kaj šele iz Kranja, Brnika, Logatca, Kamnika ali Grosupljega.

Več iz rubrike

Finski zaliv je kot ljubljanska obvoznica

Želimo blago. Sadje iz tropskih držav. Poceni kitajsko blago. Nafto z Bližnjega vzhoda. Večina dobrin do nas pripluje. Pri tem seveda ne pomislimo na morebitna tveganja in vpliv na okolje oziroma mor…

Avtomobilske znamke, ki zasledujejo cilj brezemisijske mobilnosti

Tradicionalne avtomobilske znamke so pod pritiskom zaradi želje prebivalstva po okolju prijaznejših jeklenih konjičkih. Z vlaganji v elektromobilnost pa jih je izzvala še Kitajska. Kako največji proi…

Nove oblike urbane mobilnosti

Pešcem se na mestnih ulicah pridružujejo drugačne oblike prevoznih sredstev, ki jih napajajo električne baterije. Nekateri meščani se z novimi prevoznimi sredstvi ne strinjajo in so mnenja, da ne sod…

4 znamenitosti sosednjih držav, ki jih morate videti vsaj enkrat v življenju

Odkrivanje novega in neznanega je bilo vedno v človekovi naravi. Z vse večjo dostopnostjo potovanj si želimo potovati še večkrat, dlje in na vedno bolj eksotične destinacije. Svoje profile na družabn…