Trajno proso kot biogorivo

Profesorica Rachel Burton, vodja Centra odličnosti ARC na avstralski Univerzi v Adelaideu, meni, da je za biogoriva pametnejša pot, če izberemo pravo vhodno surovino. Namesto pridelovanja poljščin, kot sta koruza in sladkorni trs, na primarnih kmetijskih zemljiščih, Burtonova in drugi iščejo trdnejše rastline, ki rastejo na suhih ali slanih zemljiščih.

Avstralija bi se lahko obrnila na rastline, kot sta agava in divje rastoče sirke za biogoriva prihodnosti, je poročal britanski časnik Guardian. Po drugi strani pa bi lahko biogorivo pridobivali tudi iz visoke trave trajnice, kot je trajno proso (Panicum virgatum).

Če ga postavimo ob bok etanolu iz koruze, ki ne vsebuje toliko energije, kolikor je potrebne za proizvodnjo, ta avtohtona prerijska rastlina v regiji Great Plains vsebuje več kot petkrat toliko energije, kot je potrebuje za gojenje in rafiniranje v etanol. Gorivo iz trajnega prosa bi lahko spodbudilo ponovno zasaditev prerije, razmišljajo pri Smithsonian Magazine. Težava je le, da tehnologija celuloznih biogoriv, ​​ki je potrebna za pretvorbo trave in lesnih rastlin v etanol, ni napredovala tako hitro kot tehnologija, ki se uporablja za pretvorbo žita v gorivo. Sicer obstaja, a še ni stroškovno učinkovita. Kljub temu letno v ZDA proizvedejo več milijonov galon celuloznega biogoriva, in zdi se, da je le vprašanje časa, kdaj bomo imeli tehnologijo, ki bo zamenjala koruzo kot surovino za etanol.