S kilometrino do dodatnega zaslužka

Približno vsak peti zaposleni v Sloveniji je od delovnega mesta oddaljen najmanj 40 kilometrov, polovica teh več kot 60 kilometrov. Medtem ko je za marsikoga že mnogo krajša razdalja utrujajoča, drugi v vsakodnevnih 100- in več kilometrskih poteh vidijo tudi prednosti.
Fotografija: Foto Shutterstock
Odpri galerijo
Foto Shutterstock

Delati je treba čim bližje službi, ne pa izgubljati dragocenega časa, se izpostavljati nevarnostim na cesti in čakati v zastojih. Za tiste, ki imajo družine, je to še toliko pomembnejše, izvemo iz spletnih forumov. Ženske so na to še bolj pozorne, kar potrjujejo tudi podatki statističnega urada.

Raziskava, ki jo opravljajo vsaka štiri leta, namreč kaže, da moški v povprečju dobijo povrnjenih za dobrih sto evrov potnih stroškov več kot ženske. Se pa po teh podatkih najdlje oziroma najpogosteje vozi generacija v starostni skupini 30–39 let. Moški te starosti so leta 2014 (zadnje leto, za katero so razpoložljivi podatki) v povprečju prejeli 961 evrov letnega nadomestila za prevoz na delo in z dela, ženske pa 130 evrov manj. S starostjo se potni stroški zaposlenih zmanjšujejo, ne pa tudi razlika med moškimi in ženskami. Pred petimi leti so delodajalci moškim generacije 60 let in več v povprečju izplačali 711 evrov potnih stroškov, ženskam pa 561 evrov.


Javnim uslužbencem 12 milijonov na mesec


Zanimivi so podatki o izplačanih nadomestilih za potne stroške, če jih analiziramo glede na javni in zasebni sektor. Povprečno povračilo na zaposlenega v javnem sektorju je bilo leta 2014 za približno 60 evrov višje kot v zasebnem, vsa razlika pa nastane na račun moških. Tisti v javni upravi so v povprečju prejeli malo več kot 1000 evrov povračila potnih stroškov, medtem ko so v zasebnem sektorju prejeli malo čez 800 evrov, ženske pa v obeh primerih 750 evrov. Najvišja nadomestila so prejeli zaposleni v vojaških poklicih, moški v povprečju malo več kot 1900 evrov.

uzjtf
uzjtf


Iz javno dostopne evidence, kjer so razvidna mesečna povračila potnih stroškov zaposlenih v javnem sektorju, izhaja, da je država marca letos 193.700 zaposlenim izplačala 11,92 milijona evrov. V dveh zavodih so zaposleni v povprečju prejeli 290 oziroma 233 evrov.
 

Na delo v sosednjo občino že 457.000 ljudi


Prav potni stroški so sicer eden od motivov, zaradi katerih se nekateri radi vozijo kilometre daleč. »Zraven zaslužim še lep del plače, in če je še plača na oddaljenem delovnem mestu višja, pa toliko bolje,« navajajo tisti, ki jih dodatne ure od doma ne motijo. V avtu je čas za službene in zasebne telefonske pogovore, učenje tujega jezika, sproščanje ob poslušanju glasbe, načrtovanje dela in podobno, naštevajo tisti, ki uporabljajo osebne avtomobile. Vožnja s sopotniki ali javnimi prevoznimi sredstvi pa omogoča čas za spanje, preverjanje in brisanje elektronske pošte, branje, pogovore s sopotniki.

Po podatkih statističnega urada (Surs) je delež zaposlenih, ki se vozijo na delovno mesto zunaj svoje občine, lani dosegel že 53 odstotkov oziroma je takih 457.000 ljudi. »Od konca leta 2017 se je delež delovnih migrantov povečal za 4,4 odstotke, kar je za odstotno točko več, kot se je povečalo skupno število delovno aktivnih oseb,« so v poročilu za leto 2018 zapisali na Sursu.

Foto Shutterstock
Foto Shutterstock


V drugo regijo se na delo vozi 20 odstotkov delavcev. Najmanj mobilni so tisti iz osrednjeslovenske regije, delovno mesto ima v drugi regiji vsak deseti zaposleni, medtem ko se v to regijo vsak dan pripelje na delo skoraj 81.000 delavcev. Med njimi je skoraj četrtina Gorenjcev. Iz Podravja se v drugo regijo vozi vsak šesti zaposleni, v državnem povprečju so Goriška, Savinjska, Obalno-kraška, Koroška in Pomurska regija. Najpogosteje pa delo zunaj regije najdejo zaposleni iz Posavske in Primorsko-notranjske regije, drugam se vozi vsak tretji, iz Zasavja pa kar 52 odstotkov vseh delovno aktivnih.


Nadomestilo za potne stroške


Višino povračil potnih stroškov določajo panožne kolektivne pogodbe. Praviloma znašajo med 70 in 100 odstotki cene najcenejšega javnega prevoza. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo določa povračilo najmanj 70 odstotkov. Če javnega prevoza ni oziroma ga delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati, je upravičen do kilometrine v višini najmanj 0,18 evra. Če delodajalec organizira brezplačni prevoz, zaposleni do nadomestila ni upravičen. Podobni pogoji veljajo za zaposlene po Kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine, pri čemer je najnižja kilometrina lahko 0,16 evra.

i hkj
i hkj


V Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo je navedeno, da so do nadomestila v višini 80 odstotkov najcenejšega javnega prevoza upravičeni zaposleni, ki so od delovnega mesta oddaljeni vsaj dva kilometra. Če je za delodajalca ugodneje, lahko namesto tega plača kilometrino, kot je določena v tarifni prilogi zadevne kolektivne pogodbe (0,18 evra za kilometer).

Delavcu pripada kilometrina, tudi če nima možnosti uporabe javnega prevoza, pri čemer mora biti njegovo bivališče do kraja opravljanja dela oziroma do postajališča javnega prevoza oddaljeno najmanj dva kilometra. Kilometrina mu pripada tudi za pot na delovno mesto od postajališča javnega prevoza do delovnega mesta, če je daljša od dveh kilometrov.

Zaposleni v dejavnosti gostinstva in turizma so upravičeni do polnega nadomestila stroškov najcenejšega javnega prevoza, če ta ni na voljo, pa delavcu pripada kilometrina v višini 0,18 evra.

Do povrnitve celotnih stroškov v višini najcenejšega javnega prevoza so upravičeni zaposleni po Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. Če uporaba javnega prevoza ni na voljo, pa se prizna kilometrina v višini osem odstotkov cene 95-oktanskega bencina. Upošteva se tudi pravilo dveh kilometrov.
Foto Leon Vidic/Delo
Foto Leon Vidic/Delo

Več iz rubrike

Glavo gor – to je porsche!

Nisem avtomobilistični novinar. Nikdar v življenju še nisem vozil porscheja. Do zdaj. Zato vam ne morem povedati, kako je voziti porscheja cayenna v primerjavi z BMW X6, audijem Q8 ali lamborghinijem…

Finski zaliv je kot ljubljanska obvoznica

Želimo blago. Sadje iz tropskih držav. Poceni kitajsko blago. Nafto z Bližnjega vzhoda. Večina dobrin do nas pripluje. Pri tem seveda ne pomislimo na morebitna tveganja in vpliv na okolje oziroma mor…

Avtomobilske znamke, ki zasledujejo cilj brezemisijske mobilnosti

Tradicionalne avtomobilske znamke so pod pritiskom zaradi želje prebivalstva po okolju prijaznejših jeklenih konjičkih. Z vlaganji v elektromobilnost pa jih je izzvala še Kitajska. Kako največji proi…

Nove oblike urbane mobilnosti

Pešcem se na mestnih ulicah pridružujejo drugačne oblike prevoznih sredstev, ki jih napajajo električne baterije. Nekateri meščani se z novimi prevoznimi sredstvi ne strinjajo in so mnenja, da ne sod…