Nove oblike urbane mobilnosti

Električno dvokolo je primerno tudi za mlajše. Foto Pixabay

Pešcem se na mestnih ulicah pridružujejo drugačne oblike prevoznih sredstev, ki jih napajajo električne baterije. Nekateri meščani se z novimi prevoznimi sredstvi ne strinjajo in so mnenja, da ne sodijo na pločnike, spet drugi v tem vidijo izključno prednosti, saj gre za praktično in enostavno obliko mobilnosti.

Manjša električna prevozna sredstva so se pojavila kot posledica tehnoloških izboljšav na področju baterij. Polnjenje takšnih prevoznih sredstev poteka doma in zaradi uporabe električne energije sledijo ciljem brezemisijske mobilnosti.


Skiro

Električni skiroji dosegajo hitrost 30 kilometrov na uro – odvisno od zmogljivosti motorja, stanja baterije in tudi terena ter teže voznika. V marsikateri državi so urejeni zakonsko, saj predpisi omejujejo moč in največjo hitrost. Ponekod so uvedli tudi obvezno uporabo čelade. Največja hitrost nekaterih skirojev je lahko tudi 60 kilometrov na uro, vendar takšnih modelov na ulicah ne videvamo.

Vožnja po mestih ni omejena samo na javni prevoz in kolesa, vedno pogostejša so prevozna sredstva, ki jih napajajo električne baterije.


V Sloveniji si jih lahko tudi izposodimo. Podjetje MikMik, ki stoji za izposojo električnih skirojev, bo v svoj sistem vključilo od 300 do 500 električnih skirojev po večjih slovenskih mestih, je pred kratkim pisal Dnevnik. Z uporabo mobilne aplikacije bo mogoče ugotoviti lokacijo prostega skiroja ter si ga izposoditi. Skiro se po uporabi lahko pusti kjerkoli, tako da je na voljo drugim uporabnikom sistema. Baterije električnih skirojev se bodo polnile preko noči. Če bi se odločili za takšno izposojo električnega skiroja, bi za startnino odšteli 80 centov, vsaka naslednja minuta pa stane 15 centov. Nedavno je v Ljubljani svoje električne skiroje namestilo podjetje Flox, ki prav tako uporablja že poznan sistem izposoje.

Cene električnih skirojev so različne, od 300 evrov pa vse do 1500 evrov in več.


image
Vozniki električnih skirojev se na pločnikih pridružujejo pešcem. Foto Reuters


Kolo

Vse več je tudi električnih koles. Pri nas jih je populariziral Niko Klanšek, ki je že leta 2013 navdušil na takrat popularnem Kickstarterju (Kickstarter je spletna platforma, kjer lahko posamezniki predstavijo svoje ideje in tako iščejo vlagatelje). V sklopu svoje kampanje je več kot dosegel cilj podpornikov, do leta 2015 pa je njegovo zagonsko podjetje imelo že milijon evrov prihodkov.

Električno kolo je enako klasičnemu kolesu z možnostjo običajne vožnje, ob tem pa lahko preklopimo tudi na električni pogon. Običajno električna kolesa omogočajo dva načina vožnje, in sicer povsem električen pogon, ki ga upravljamo z ročko (kot pri motorjih), lahko pa uporabljamo električno podporo pedaliranju, kjer se sami poganjamo, vendar imamo ob tem nekaj pomoči. V primerjavi z motornimi kolesi je prednost električnih koles večja okretnost in lažja vožnja po mestu. Podporo uživa še pri osebah, ki si želijo prevoznih sredstev s čim manj emisij.

image
Električna kolesa lahko pomagajo pri pedaliranju ali v celoti poganjajo kolo. Foto Reuters


Hitrost in cena se podobno kot pri električnih skirojih zelo razlikujeta, prav tako pa so pogoste zakonske ureditve največje hitrosti električnih koles. Cene se začnejo pri 500 evrih, najdražji pa stanejo tudi 10 tisoč evrov. Obstajajo tudi modeli, ki so primerni za gorsko kolesarjenje.


Rolka

Tako kot ostala klasična prevozna sredstva sta nadgradnjo dobila tudi klasična rolka in deska longboard. Slednja je bila pred leti nadvse priljubljena, rolka pa se je po nekaj letih osame vrnila v mesta. Danes sta ozaljšana z baterijami, ki omogočajo vožnjo brez samostojnega potiskanja.

Ideja o električni deski longboard se je rodila na ameriški univerzi Stanford, kjer je skupina študentov ustvarila podjetje Boosted. Prodaja njihove električne rolke se je izkazala za velik uspeh podjetja, čeprav je rolka na začetku stala kar 2000 dolarjev. Danes jo lahko kupimo za 200 evrov, na voljo pa so tudi majhne in manj zmogljive različice. Rolke se razlikujejo po bateriji in moči motorja, pa tudi po dodatni opremi.

image
Longboard je dobil električen pogon za prevoz po mestu. Foto Unsplash


Hitrost rolke se upravlja z daljincem prek povezave bluetooth, ki ga uporabnik med vožnjo drži v roki. Ponujajo tudi zvočnike s povezavo bluetooth, ki so vgrajeni v rolko. Večina uporabnikov rolka s hitrostjo 25 kilometrov na uro, sicer pa je hitrost tako kot pri ostalih podobnih prevoznih sredstvih odvisna od moči, baterije in tudi zakonskih omejitev.


Dvokolo (ang. hoverboard)

Zelo priljubljeno je električno dvokolo, ki ga bolje poznamo kot hoverboard. Uporabljajo ga tako starejši kot mlajši. Uporaba je precej preprosta, ko uporabnik enkrat ujame ravnotežje. To pa v resnici ni zahtevna naloga, kajti večina dvokoles, ki so trenutno na voljo, samostojno vzpostavi ravnotežje. Ko oseba stoji na hoverboardu, se ob nagibu telesa naprej ta začne premikati naprej, ob nagibu telesa nazaj pa se zaustavi. Zavoj v levo in desno se izvede s pritiskom leve ali desne noge. Nekolikšen izziv predstavlja le vožnja v hrib in po klancu navzdol.

Hitrost je običajno nekoliko manjša kot pri drugih električnih prevoznih sredstvih, zato je to prevozno sredstvo priljubljeno tudi med otroki.

V nasprotju z ostalimi električnimi prevoznimi sredstvi se hoverboard uporablja v stanovanjih, pisarnah in hišah. Velikost koles se razlikuje med modeli, za otroke pa iz varnostnih razlogov namestijo manjša kolesa.
Več iz rubrike