Avtomobilske znamke, ki zasledujejo cilj brezemisijske mobilnosti

Aljoša Črnko
Količina vloženega denarja za razvoj pri Tesli iz leto v leto raste.

Tradicionalne avtomobilske znamke so pod pritiskom zaradi želje prebivalstva po okolju prijaznejših jeklenih konjičkih. Z vlaganji v elektromobilnost pa jih je izzvala še Kitajska. Kako največji proizvajalci prodirajo na trg električnih avtomobilov? In zakaj Toyota samo skomigne z rameni, ko je govora o električnih avtomobilih?

Avtomobilske znamke, ki so zadnjih 20 let dominirale na trgu, se srečujejo s precejšnimi spremembami in izzivi. Leta 2000 sta bila po številu proizvedenih avtomobilov vodilna proizvajalca ameriška Ford in General Motors, zdaj pa ju je prehitela Toyota, ki ji pospešeno sledi Volkswagen. V istem obdobju se je vzpostavila tržna niša električnih vozil. Pojavila so se nova podjetja, ki postajajo vse bolj konkurenčna in hkrati tudi vodilna pri izdelavi električnih vozil.
Avtomobilska industrija je bila vedno domena evropskih držav in ZDA, zadnjih 13 let pa je na tem področju tudi Kitajska znatno povečala prodajo avtomobilov. Pravzaprav je celo prevzela vlogo države z največjo proizvodnjo avtomobilov. Trenutno v Aziji in Oceaniji izdelajo več kot 60 odstotkov vseh avtomobilov, medtem ko jih v Evropi proizvedemo manj kot tretjino. Po podatkih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev evropski proizvajalci v raziskave in razvoj vložijo slabih 54 milijard evrov letno, kar je 5 odstotkov prihodkov celotne industrije. Evropska avtomobilska industrija letno registrira okrog 8700 patentov in je ob tem tudi najbolj inovativen ter globalno tekmovalen del evropskega gospodarstva. Razvoj avtomobilov pa je v zadnjih letih zavil v zeleno smer, med drugim tudi zaradi želja voznikov.

Ponovno rojstvo Volkswagna

Volkswagnova zgodba govori o želji po obvladovanju niše električne mobilnosti. Devet vodilnih menedžerjev tega največjega nemškega proizvajalca se je oktobra 2015, po razkritju goljufij na testih škodljivih izpustov, sestalo v Wolfsburgu na kriznem sestanku. Odprli so razpravo o nadaljnjem delovanju podjetja in o tem, kako okrevati po škandalu »Dieselgate«. Jürgen Stackmann, član uprave prodajnega oddelka, je za Reuters dejal, da je bila »pod vprašajem vizija podjetja; vse, kar se danes dogaja z Volkswagnom, lahko povežemo s tistim sestankom«. Pri Volkswagnu so škandal poskusili omiliti ter ga izkoristiti v svoj prid. V mesecih po kriznem sestanku so oznanili, da želijo postati vodilni proizvajalec električnih avtomobilov. Razsežnost tega načrta pa ni bila znana vse do začetka letošnjega leta, ko so iz podjetja sporočili, da bodo v razvoj električnih avtomobilov vložili okoli 50 milijard evrov. Zakaj? Ker želijo v naslednjih desetih letih prodati kar 22 milijonov električnih vozil, ki so jih predstavili pod imenom I.D.
Po objavi finančnega poročila za prvo četrtletje so se delnice Volkswagna podražile, je pred kratkim pisal Forbes. Rezultati poročila so bili namreč veliko boljši od konkurence, ki se sooča z upadom prodaje in nižjimi dohodki. Ne glede na pozitivne rezultate pa investitorje skrbi nadvse velik vložek v električna vozila, ki se lahko konča tudi klavrno in predstavlja precejšnje tveganje.

Fordovi električni poltovornjaki

Tudi Ford se je podal v tekmo električne mobilnosti, vendar je Fordov tržni delež na področju električnih vozil zaenkrat še zanemarljiv. Na lanskem avtomobilističnem sejmu v Detroitu je član Fordove uprave Bill Ford kljub temu naznanil, da bo podjetje do leta 2022 povečalo investicije v proizvodnjo električnih vozil na 11 milijard dolarjev (skoraj 10 milijard evrov). V svoji floti želijo do takrat imeti 40 hibridnih in električnih modelov. Svoje modele bodo zasnovali na že prepoznavnih bencinskih modelih in jih preprosto preoblikovali v električna vozila. S tem podjetje nakazuje počasen odmik od bencinskih vozil in naložbe usmerja v razvoj električnih vozil in hibridov.
Fordov direktor Jim Hackett je nedavno napovedal 500 milijonov dolarjev težko naložbo v zagonsko podjetje Rivian, ki se ukvarja s proizvodnjo električnih vozil. Pri Rivianu razvijajo tudi električne poltovornjake, kar je pomembna niša pri voznikih Fordov, še posebej v ZDA. Z naložbo bo sicer Ford pridobil manjšinski delež podjetja, uporabljal pa bo lahko tehnologijo, ki so jo razvili pri Rivianu.

BMW zaostaja za konkurenco

Ta nemški proizvajalec, ki sicer pluje v negotovih vodah, je lani prodal okoli 140 tisoč električnih avtomobilov, v kar so zajeti tudi hibridi. Člani uprave skupine BMW so s prodajo zadovoljni in trdijo, da so s tem dosegli prej zastavljene cilje. Do konca tega leta na nemških cestah pričakujejo pol milijona električnih vozil znamke BMW, prav nemška avtomobilistična infrastruktura pa je tista, ki jim vliva upanje za dobre poslovne rezultate v prihodnosti. Z vladno podporo avtomobilski industriji in strogimi merili glede izpustov bodo električna vozila postala normativ, so prepričani pri BMWju.
BMW ima 9-odstotni tržni delež na področju električnih vozil, v Evropi pa je vodilni, saj beleži 16-odstotni tržni delež. V domači Nemčiji je kar vsak peti prodan električni avto BMW. Malo znano pa je, da je BMW i3 šesti najbolje prodajani električni avtomobil, če izvzamemo kitajske proizvajalce. Konec lanskega leta je BMW v Münchnu napovedal proizvodnjo serije BMW i4, ki jo bodo začeli proizvajati leta 2021, za kar bodo investirali 200 milijonov evrov.
Ne glede na zadovoljiv tržni delež pa trend rasti in razvoja za BMW ni rožnat. Celotna prodaja se je sicer res povečala za 1,8 odstotka, vendar se je prodaja električnih avtomobilov zmanjšala. Vodja razvoja pri BMWju Klaus Froehlich ni zvenel optimistično, ko je za naslednje desetletje napovedal, da bo 80 odstotkov prodanih avtomobilov še vedno bencinskih. Zaenkrat pri BMWju še ne kažejo znakov trajnostnega razvoja, saj pri trendu električnih avtomobilov zaostajajo za konkurenco.

Milijarde za razvoj
image
Foto Reuters Volkswagnova linija električnih avtomobilov I.D. ima futurističen videz. Fotografije Reuters

Zgodba pa je povsem drugačna pri nadvse priljubljeni Tesli. Elon Musk je z električnimi avtomobili navdušil Američane, čeprav se pri proizvodnji kdaj zapleta. Tesla je v letu 2018 proizvedla več kot 245 tisoč električnih avtomobilov in postala največja proizvajalka električnih vozil na svetu. Dobivajo priznanja za najvarnejša vozila, hvalijo pa jih tudi vozniki Tesel. Lani so prodajo povečali za 148 odstotkov, sočasno pa žanjejo večje uspehe tudi na področju avtonomne vožnje.
Tesla daje velik poudarek raziskavam in razvoju, stroški za ta segment pa se vsako leto občutno povečujejo. Leta 2018 so v raziskave in razvoj vložili 1,5 milijarde dolarjev (1,3 milijard evrov), s tem da so istega leta imeli 21,4 milijarde dolarjev prometa (to je kar 19 milijard evrov). Za raziskave in razvoj namenjajo nadpovprečen delež celotnega prihodka v primerjavi z ostalimi v panogi (celo do enkrat več). Glede na to, da Tesla proizvaja izključno električna vozila, se za razliko od drugih proizvajalcev ne ukvarjajo z bencinskimi vozili. Zaradi majhnosti in specifične usmerjenosti pa Tesla raste hitreje.
Ta kalifornijski proizvajalec električnih avtomobilov ne kaže znakov upočasnjevanja rasti in trenutno narekuje trende tudi za ostale velike igralce v avtomobilistični industriji.

image
Foto Reuters Pri Toyoti so se odločili, da bodo zaenkrat proizvajali izključno hibride.
Toyota stavi na hibride

Največji svetovni proizvajalec avtomobilov Toyota je zanimiva izjema. Ne prodaja nobenega povsem električnega avtomobila, ampak se osredotoča predvsem na hibridne avtomobile. Gerald Killmann, podpredsednik Toyotinega evropskega oddelka za raziskave in razvoj, je na letošnjem avtomobilističnem sejmu v Ženevi dejal, da je proizvodnja akumulatorjev glavni razlog, da se ne osredotočajo na električne avtomobile. Toyota lahko s trenutno tehnologijo proizvede bistveno manj akumulatorjev za električne avtomobile kot hibridnih avtomobilov. Killmann pravi, da ima zdaj podjetje manjši negativen vpliv na okolje. To je razlog, da Toyota ne vlaga v nišo električnih avtomobilov. Killmann ob tem dodaja, da se jim zdi bolj smiselno prodajati hibride, ki so cenejši od električnih avtomobilov.
Predstavniki Toyote so v Ženevi prvič bolj jasno razložili svoj pogled na električne avtomobile in zakaj se ne vključujejo v tekmo, ki jo zdaj igrajo že vsi. Kot kaže, gre torej pri Toyoti za previden in premišljen načrt.

Novi konkurenti

Tekmi za prevlado na trgu električnih vozil se pridružujejo tudi mlada podjetja. Najpogosteje so to zagonska podjetja, ki se tako ali drugače ukvarjajo z reševanjem problemov, s katerimi se srečujejo proizvajalci električnih vozil. V naši bližini smo lahko pozorni na mlado podjetje Rimac Automobili, ki v bližini Zagreba po desetih letih delovanja zaposluje že 500 oseb. Sodelovali so z Aston Martinom in Porschejem; slednji je lani za 19 milijonov evrov tudi kupil deset odstotkov podjetja. Novo finančno injekcijo so dobili tudi letos, saj je podoben delež podjetja za 80 milijonov evrov kupila družba Hyundai-Kia.
Na želje voznikov po električnih avtomobilih pa se ne odzivajo samo proizvajalci, ampak zanimanje kažejo tudi druga kolesca v stroju avtomobilske industrije. V gradnjo infrastrukture polnilnic in domačih polnilnih postaj se je vključil tudi nizozemski Shell. Ta je kupil podjetje Greenlots, ki na ameriških tleh skrbi za polnilnice Volva in Volkswagna. Podpredsednik Shellovega oddelka za sodobno energijo Mark Gainsborough je za Reuters povedal, da podjetje »opaža željo po možnosti polnjenja avtomobilov na domu, zato se pomikajo tudi proti temu trendu«. Shell je sicer že med največjimi igralci na področju električnih polnilnic, saj ima od leta 2017 v lasti največjo evropsko mrežo polnilnih postaj, NewMotion, in sodeluje z Volkswagnom, BMWjem, Daimlerjem in Fordom.

In kakšni so trendi za prihodnost? S&P Global je v začetku leta objavil svoja predvidevanja na področju električnih vozil. Ocenjujejo, da bo prehod z bencinskih na električne avtomobile najhitrejši v Aziji. Tej bo sledila Evropa, šele nato pa ZDA. Predvidevajo tudi, da vsi tradicionalni proizvajalci avtomobilov ne bodo preživeli prehoda na električna vozila. Trenutno prednjači Kitajska, ki ima že zdaj največji trg električnih vozil. V letu 2018 je bilo tam prodanih več električnih avtomobilov kot povsod drugod po svetu. Brez zadržkov lahko trdimo, da je to rezultat političnih vzgibov. Kitajska vlada je tako za proizvajalce kot za kupce električnih avtomobilov oblikovala davčne olajšave in subvencije ter omejila uporabo bencinskih vozil. Poleg tega so zadnje desetletje namenjali ogromno denarja za izgradnjo polnilne infrastrukture. Razlogi za to niso bile izključno okoljevarstvene narave – Kitajska želi namreč postati vodilni proizvajalec električnih avtomobilov.
Več iz rubrike