Tudi letos veliko dela za izvoznike

V Svetu kapitala smo že lani podjetjem, ki želijo uspeti na tujih trgih, predstavljali tveganja in priložnosti v različnih državah, od nam bližnjega Balkana pa vse do Mehike in Saudove Arabije. Letos stopamo še korak naprej …

Če smo še lani razmišljali, da mnogim slovenskim podjetjem primanjkuje samozavesti in poguma za širitev na tuje trge, pa letos vedno bolj ugotavljamo, da internacionalizacija v mnogih primerih (p)ostaja nujna, če želi podjetje uspešno poslovati, v nekaterih primerih pa je nujna že, če želi podjetje dolgoročno sploh preživeti.

V zadnjih desetletjih so se spletle globalne verige vrednosti, sestavljene iz mnogih mednarodno razpršenih procesov. Za podjetja je vedno bolj pomembno, da so vpeta v te mednarodne verige, vedno odločneje pa bo treba ustvarjati tudi lastne globalne verige vrednosti. Jasno je namreč, da si podjetja na vrhu odrežejo najdebelejši kos pogače.

Akademika Anže Burger in Matija Rojec v analizi o vključenosti slovenskih podjetij v globalne verige vrednosti trdita, da ne le mednarodni trendi, pač pa še dodatno specifične lastnosti Slovenije zahtevajo, da se naša podjetja vpnejo v mednarodne tokove med podjetji in si v njih izborijo svoje mesto. Visoka stopnja vključenosti v globalne verige vrednosti je za Slovenijo namreč vnaprej določena že zaradi majhnosti njenega trga, relativno visoke stopnje razvoja, velikega deleža predelovalne industrije ter tudi članstva v Evropski uniji.

Vključitev lahko podjetju prinese mnogo koristi, od dodatnega know-howa do novih trgov in povečanega dostopa do sredstev. A hkrati seveda predstavlja tudi povečan pritisk, zaostajanje v učinkovitosti namreč zelo hitro ogrozi celotno poslovanje. Predvsem pa je ključno, da podjetje z vključitvijo v globalno verigo ne zaspi pri razvoju; v tem primeru namreč hitro zdrsne po lestvici navzdol in se nato težko spet ustali višje na lestvici.

Za uspešen korak naprej bo treba slediti zgledom nekaterih, ki so že začeli ustvarjati zametke lastnih globalnih verig vrednosti. Tudi za podjetja, ki na tuje trge ne vstopajo z lastnimi produkti za končne kupce, pač pa nastopajo kot dobavitelji tujih podjetij in multinacionalk, blagovna znamka ni nepomembna. A znamčenje in gradnja lastne podobe v očeh tujih odjemalcev sta za tovrstna podjetja zelo drugačna od klasičnega oblikovanja znamk za trg končnih potrošnikov.

Predvsem pa tako gospodarstveniki kot akademiki ugotavljajo, da ni pomembna zgolj znamka vsakega podjetja posebej, pač pa tudi skupna blagovna znamka Slovenije, ki jo bo treba okrepiti. Zato bomo tudi v našem letošnjem projektu skušali opozoriti na nekatera orodja in storitve, ki jih država nudi v podporo izvoznikom.

Izzivov in priložnosti pri podjetjih, ki se podajajo v internacionalizacijo ali pa nadgrajujejo svojo zgodbo v tujini, ne bo zmanjkalo, na Delu in v Svetu kapitala pa bomo skušali tudi v letošnjem letu predstavljati dobre prakse in uspešne strategije za učinkovito nastopanje na tujih trgih ter odkrivati nove niše, v katerih lahko slovenska podjetja postanejo zmagovalci tako v regiji kot na svetovnem trgu.