FOTO:Kako poslovati z: BALKAN

Reuters

Neposredne tuje investicije spadajo med najvišje oblike internacionalizacije. Najpomembnejši motivi, ki vodijo podjetja v investiranje v tujino, so ohranjanje, širjenje in prodor na tuje trge. Ob vstopu se srečujejo z različnimi ovirami, tudi s tveganji, ki so sočasno tudi priložnosti. Jih znamo izkoriščati?

Svet postaja čedalje bolj povezan, zato se morajo podjetja zavedati potencialov, ki jih slovenskemu gospodarstvu ponuja izvoz, prav tako morajo nanj gledati celostno in v kontekstu upravljanja tveganj. Številna podjetja so že spoznala, da zgolj izvoz ni dovolj, da morajo biti prisotna na tujih trgih. Odločila so se za neposreden kapitalski vstop na trg sama ali s pomočjo lokalnega partnerja.

Dejstvo je, da je poslovanje zunaj EU drugačno od evropskega, ki ga praviloma ureja evropska direktiva. Zakaj je pomembna poslovna diverzifikacija? »Razlogov je veliko, najbolj klasičen je, da lahko kriza pri povpraševanju na domačem trgu privede do tržno specifičnega šoka. Spomnimo se samo gospodarske krize, ki je udarila Evropo. Najbolj so jo skupila podjetja, ki se osredotočajo predvsem na evropski trg. S poslovno diverzifikacijo tveganja prerazporedimo,« pravi dr. Črt Kostevc, strokovnjak za mednarodno ekonomiko na ljubljanski ekonomski fakulteti. Temu pritrjuje tudi dr. Jure Stojan, ekonomist in partner na Inštitutu za strateške rešitve (ISR): »Le redko se zgodi, da države sočasno padejo v podobno ostro krizo. Vedno gre enemu trgu bolje kot drugemu in izvoznik si lahko tako zagotovi bolj stabilno poslovanje.« Stojan dodaja, da je poslovanje v tujini koristno na obeh frontah: »Odpira nove poslovne priložnosti in veča odpornost na poslovna tveganja. Domači slovenski trg je namreč tako majhen, da izvoz ponuja tako rekoč edino priložnost za dolgoročno rast podjetja. Izvozniki se na tujih trgih tudi učijo, kar na dolgi rok veča njihovo vrednost.«

image
Reuters


Kostevc omeni, da so v nekaj študijah, povezanih z raznimi sporazumi, preverjali pripravljenost slovenskih podjetij na vstop na tuje trge. »Izkazalo se je, da številna podjetja sploh ne razmišljajo o tako oddaljenih trgih, kot so ZDA ali Kanada. Večina je regijsko ali pa lokalno orientiranih. Podjetje, čigar vodstvo je pripravljeno prevzeti tveganja vstopa na tuj trg in ima denar za to odločitev, smo zožili na peščico,« pojasnjuje Kostevc. Pogosto namreč na vprašanja, ali jih trg zanima, odvrnejo, da ne, da ga ne poznajo ali pa da nimajo ljudi, ki bi to delali. Na koncu je zelo malo argumentov za vstop na tuji trg. »To je zelo previden pristop,« pravi. Podjetja sicer temu rečejo organska širitev, a Kostevc pravi, da gre za širitev z zategnjeno ročno zavoro. Študije namreč kažejo tudi, da se večina slovenskih podjetij noče zadolžiti in vzeti posojila.

image
Reuters


»To je neučinkovito,« pravi Kostevc. Stojan dodaja, da se – kar zadeva poslovni model – veliko slovenskih izvoznikov odloči za neposredne investicije v tujini: »V zastopstva, hčerinske družbe, proizvodne obrate. Res pa je seštevek teh naporov razmeroma skromen – skupna vrednost slovenskih tujih neposrednih investicij v tujini je slaba petina slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Za primerjavo, slovenski finančniki so na tujih borzah kupili dolžniške vrednostne papirje, ki po vrednosti presegajo tretjino BDP.«

Slovenski izvozniki izstopajo v majhnosti

Kako konkurenčna so slovenska podjetja pri poslovanju v tujini v primerjavi s sosednjimi državami? Smo še vedno pretežno le izvozniki? Stojan odgovarja, da se moramo najprej vprašati, kakšni so sploh slovenski izvozniki, šele nato lahko razmišljamo, ali so zaradi teh svojih lastnosti konkurenčni: »Ali se morajo šele potruditi, da v svojih omejitvah najdejo skriti vir konkurenčne prednosti. Evropske statistike so jasne: slovenski izvozniki daleč izstopajo po svoji majhnosti. V EU je le še v Belgiji več mikro podjetij med izvozniki – dobrih 78 odstotkov pri njih, 77 odstotkov pri nas. Povprečje EU je sicer 58 odstotkov. Majhnost seveda nalaga omejitve, za kako veliko posle se lahko slovenski izvoznik v tujini sploh poteguje, razen če se seveda ne poveže v konzorcij še s kom drugim, tipično iz kakšne druge panoge.« Seveda je lahko tudi majhnost vir konkurenčne prednosti, ampak za to se je treba potruditi. »Skratka, majhnost lahko prinese veliko prožnost, hitrost, prilagodljivost, iznajdljivost, nebirokratičnost,« pravi Stojan.

image
Reuters



Konferenca Tveganja in priložnosti za slovensko zunanje gospodarstvo na Bledu, 10. oktobra 2018

V sodelovanju z Inštitutom za strateške rešitve (ISR) Svet kapitala v dvorani Poslovne šole IECD na Bledu pripravlja konferenco, na kateri bomo spregovorili o potencialih, ki se jih morajo zavedati slovenski podjetniki in izvozniki. Razglabljali bomo o finančnih tveganjih, ki predstavljajo morebiten neuspeh za doseganje finančnih ciljev in nepredvidene ovire. Pa tudi o operativnih tveganjih, s katerimi se srečuje vsako podjetje, a ostajajo mnogokrat prezrta. Dotaknili se bomo pravnega vidika operativnih tveganj ter tveganj zunaj ustaljenih slovenskih vzorcev. Na konferenci bomo poskušali razjasniti, na kaj je treba biti pozoren ob poslovanju z državami, ki prihajajo iz mednarodnega in kulturno drugačnega okolja, ter kako pristopiti do držav, ki so navajene drugačnih (poslovnih) okoliščin. Govorili pa bomo tudi o poslovanju z državami pod sankcijami. Še pred oktobrsko konferenco bomo zato v Svetu kapitala objavljali tematske članke v rubriki Kako poslovati z … ,v kateri bomo predstavili priložnosti in tveganja na Balkanu in tudi v bolj oddaljenih državah, kot so Kitajska, Mehika, Južna Koreja, Kitajska, Rusija in Japonska.


Bodite del konference Tveganja in priložnosti za slovensko zunanje gospodarstvo tudi vi in se povežite s tujino na pravi način. Prijavnico na dogodek lahko dobite TUKAJ.


PKZ - partner projekta

image
Reuters


Več iz rubrike