Če si skupaj pomagamo, nam to prinaša konkurenčno prednost

Slovenija je, glede na svojo majhnost, zelo vpeta v evropsko in svetovno ekonomijo. Nabava komponent in surovin tudi pri manjših, predvsem pa pri velikih podjetjih ne more biti usmerjena samo na slovenski trg. Nabavniki morajo imeti pod nadzorom svoje nabavne kategorije na globalnem trgu in vedeti, kolikšna je celotna vrednost nabavnega proizvoda, če ga naročiš doma, in kolikšna, če v tujini. Pri odločitvi ni pomembna le cena produkta, ampak cena celotne nabavne verige: dobavni roki, prevozi, carine, servisiranje, garancijska doba, reševanje reklamacij itd. Premisliti je treba tudi, kakšna so tveganja, če dobavljaš iz držav, kjer so tveganja nizka, in kakšna, če dobavljaš iz držav, kjer so tveganja velika, npr. iz držav Daljnega vzhoda z nizkimi stroški.

Pomembna je tudi kvaliteta sodelovanja s pogodbenimi partnerji. Naši tehniki imajo recimo znanje o našem končnem proizvodu, o naših izdelkih in storitvah; naši dobavitelji pa imajo specifična znanja o njihovem proizvodu, ki je vhod v našega in je majhen delček v mozaiku našega proizvoda. Če izkoristimo znanje na obeh straneh, tako dobaviteljevi kot naši, ali gremo celo v skupen razvoj z dobaviteljem ter si pomagamo in probleme rešujemo skupaj, nam to vsekakor prinaša konkurenčno prednost na trgu. Dobra podjetja delajo na usvajanju dodane vrednosti po celotni verigi: prodaja mora dosegati najboljšo ceno na trgu, marketing mora imeti dobro prodajno strategijo, nabava mora z dobrimi nakupi skrbeti (skupaj s proizvodnjo) za dodano vrednost, vse funkcije v podjetju morajo delovati optimalno, brez odpada ali s čim bolj minimalnim odpadkom »waste« in v najkrajšem času ustvariti čim več dodane vrednosti za kupca. Logistika mora do kupca v optimalnem času dostaviti blago, ki ne bo imelo nobene reklamacije.

V Sloveniji nekatera podjetja kvalitetno obvladajo celotno verigo vrednosti, druga ne. V zadnjih desetih letih je poudarek na tem, da se ustvarja konkurenčna prednost podjetij v oskrbnih verigah. »Pomembno je, da z digitalizacijo zagotovimo znotraj celotne oskrbne verige prave podatke, pravočasno in pri vseh udeležencih v verigi. Podatki morajo biti usklajeni in transparentni. Celotna veriga mora delovati s skupnim ciljem čim večje dodane vrednosti za kupca in za nas kot člena oskrbne verige; pri nekaterih je to najnižja cena na trgu, pri drugih najvišja kvaliteta ali hitrost dostave na trg.«

Če smo dobavitelji prve vgradnje, potem tudi v krizi težje izgubimo posel, imamo pa v krizi lahko manj naročil. Odločilno je, koliko rezerv ustvari podjetje v konjunkturi, da lahko preživi padec povpraševanja. Po krizi leta 2008 se je naše gospodarstvo precej »očistilo«. Podjetja, ki so obstala, so na zdravih temeljih in bolje pripravljena na krizo.

PMI-indeks nabavnih menedžerjev je najhitrejši kazalec, ki pokaže, kaj se v določeni ekonomiji dogaja. Izračunava se mesečno, po enaki metodologiji v vseh državah po svetu, na osnovi odgovorov nabavnih menedžerjev na vprašanja o tem, kakšni so proizvodnja, nova naročila, cene, roki dobav, nabavne količine, prodajna naročila, zaloge gotovih proizvodov, zaloge surovin, zaposlenost – vse v primerjavi s prejšnjim mesecem. V zadnjih mesecih PMI zaznava ohlajanje gospodarstva Evrope, Kitajske, ZDA in Japonske. Ko se začne gospodarstvo ohlajati, je zelo pomembno, v kakšni kondiciji je podjetje. Moje mnenje je, da smo maksimalno rast že dosegli in smo sedaj v fazi upadanja gospodarske rasti. Večina slovenskih podjetij je v dobrem stanju in so bistveno manj zadolžena, kot so bila pred krizo leta 2008. Padec je lahko začasen in se bo kmalu zgodil odboj v ponovno rast ali nadaljnji padec. Če se bo ohlajevanje gospodarstva nadaljevalo, po moji oceni padec ne bo tako strm in globok, kot je bil leta 2008.