Gonilo gospodarstva 
je lahko le dober kader

Deset let po svetovni gospodarski krizi nam sodobni, drugačni in zelo zahtevni izzivi predstavljajo neznanko, čeprav – paradoksalno – smo gibalo teh sprememb prav mi. Torej, samim sebi postavljamo ovire, čez katere moramo skočiti, če hočemo rasti in se razvijati ter biti konkurenčni. Slovenija je kot članica Evropske unije še zelo v koraku s časom, a njena konkurenčnost pada, ZDA in Kitajska nas prehitevata po desni.

Naslov letošnje Finančne konference je bilo Vse je krasno, nič ni jasno. Trezno v nove Priložnosti. To ime odlično opisuje tako slovensko kot evropsko stanje v državah, v katerih se spopadajo s hitrimi spremembami, gospodarskim in finančnim razcvetom ter splošno blaginjo v državah. A Peter Frankl, direktor in glavni urednik časnika Finance, je na konferenci finančno in podjetniško srenjo spomnil na zadnjo krizo, ki je za Slovenijo pomenila veliko destrukcijo in prinesla veliko odpuščanj, izterjav, prodaj podjetij in nazadovanj v inoviranju. Zdaj ne smemo počivati na lovorikah.

Dokler nam bo kavo postregel razočaran študent, zaposlen kot prekarec, je blaginja le navidezna.

Na to so opozorili govorci na dvodnevnem dogodku v Hotelu Bernardin. Bruselj že opozarja na tveganja, ki so vsak dan večja in žal negativna, je sporočila dr. Andreja Kodrin, članica investicijskega odbora v Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI). Pri teh tveganjih, ki pestijo finančno sliko države, se bomo v prihodnjih letih vse manj zanašali na investicije iz EU, saj nova kohezijska politika kaže na trend upadanja sredstev na področjih kmetijstva in kohezijskih držav, kjer ima mesto tudi Slovenija. Za uspešnejšo pot naprej bi bilo najbolje čim prej sprejeti pokojninsko in zdravstveno reformo ter tujim vlagateljem omogočiti bolj odprta vrata in prijaznejšo okolje za sveže investicije. Odličen vzor je področje tehnologije blockchain, v katerem Slovenija in Unija postajata najbolj zaželeni destinaciji. Pri tovrstnih prizadevanjih imamo vodilno vlogo, zato si v prihajajočih letih poleg prepoznavnosti lahko obetamo tudi spodbudno gospodarsko rast in nova delovna mesta.

Slovensko gospodarstvo se je s povečano produktivnostjo prestrukturiralo zelo uspešno, so ugotavljali različni govorci konference, kot so Boštjan Vasle (Umar), Aleksander Zalaznik (Združenje Manager), Dušan Olaj (Duol) in drugi, a veliko več pozornosti bomo morali namenjati politiki. Osrednji govorec konference, Paul Manson, novinar, umetnik, ekonomist in tehnološki navdušenec iz Velike Britanije, je povedal, da se v svetu dogaja vzpon populistov, ki ljudstvu predstavljajo kratkotrajno pomiritev, a večinoma njihovi programi niso zazrti prav globoko v prihodnost. Blaginjo in rast bodo zagotavljali ljudje; pametni politiki, izobraženi vodilni kadri ter produktivni zaposleni.

»Finančno krizo lahko preprečimo mi, ljudje,« je povedal Britanec, ki močno obžaluje brexit. Obe večji krizi, tako tista v tridesetih letih dvajsetega stoletja, kot ta izpred deset let, sta nastali zaradi nespametnih odločitev politikov in korporacij, zato je treba v hitrem svetu neštetih sprememb še toliko natančneje izbirati te kadre. Velik poudarek v prihodnosti bomo morali dajati kulturi in človeški noti. Ker dokler nam bo v najljubšem baru kapučino postregel razočaran študent računalništva, ki bo zaposlen kot prekarec, je blaginja le navidezna, ob tem pa nas bodo tolažile lažne novice in populistični voditelji, ki nam bodo prihranili stol na lovorikah. To pa lahko kaj hitro vodi do nove velike gospodarske krize.

Mercatorjeva rešitev za Tuš?

Predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čižmić je na konferenci v Portorožu prvič javno povedal, da je z Mercatorjem pripravljen rešiti prezadolženo trgovsko družbo Mirka Tuša. Banke so že večkrat želele prodati terjatve skupine ali pa jo dati v stečajni postopek. V pogovoru z direktorjem in glavnim urednikom Financ Petrom Franklom se je dotaknil teme državne intervencije pri reševanju skupine Tuš in povedal, da je zainteresiran prevzeti od 50 do 80 Tuševih trgovin. »Trgovine bi vzeli v najem – in tako rešili nekakšne politične izgovore o tem, da prebivalci ne bi imeli dostopa trgovin, ohranili pa bi tudi delovna mesta,« je dejal Čizmić.