Delove podjetniške zvezde: Polovica sveta ima les, polovica ne

Slovenija je ena izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi. Lesa imamo na pretek, toda začetki podjetij v lesnopredelovalni industriji so kljub temu težki. »Večji koraki naprej zahtevajo ogromne vložke,« je dejala Kaja Zoran, vodja prodaje v družinskem podjetju Solis Straža, ki je lani ustvarilo dobre tri milijone evrov prihodkov.
Fotografija: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Jože Suhadolnik

Naj pridejo, a le pod takimi pogoji, kot jih imamo mi. To pomeni, da kupijo les na trgu in da lahko vsi kandidiramo na javnih razpisih za nepovratna sredstva,« je na vprašanje, kako gleda na napoved prihoda škotske žagarske družbe v Slovenijo, odgovoril Jože Zoran, prokurist v družinskem podjetju Solis Straža.

Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik


V Sloveniji je še vedno tako, da slovenski proizvajalci lesenih hiš kupujejo les v Avstriji. »Več razlogov je za to. Prvi je, da proizvajalci hiš večinoma ne morejo uporabiti svežega lesa, zgolj nažaganega. Da lahko postaneš dobavitelj proizvajalcem lesenih hiš, je treba les posušiti, za kar so potrebne večje sušilnične zmogljivosti. Slovenske žage imajo majhne sušilnice,« je pojasnila Kaja Zoran, zlasti zaradi velikih investicijskih vlaganj, ki so potrebna za vzpostavitev večjih sistemov.
Žagarska dejavnost je kapitalsko zelo intenzivna. Večina žag pri nas je starih 27 let, ustanovljene so bile po razpadu Jugoslavije. »Začetki so bili težki. Da narediš večje korake naprej, je treba imeti ogromno kapitala. V našem obratu obdelamo 30.000 kubičnih metrov hlodovine na leto, zato je treba imeti vedno na zalogi od 5000 do 6000 kubičnih metrov hlodovine, kar je velik finančni zalogaj,« je povedala Kaja Zoran.
»Razkorak od hloda do končnega produkta, ki je nažagan, posušen, tudi skobljan in dostavljen do kupca, je lahko zelo velik, zato potrebujemo veliko obratnega kapitala. Hkrati je treba opremo posodabljati, kar v tej panogi spet veliko stane,« je dejal Jože Zoran in dodal, da je na trgu več rangov opreme. Vrhunsko tehnološko dodelani stroji za predelavo lesa, ki jih kupuje tudi Solis, stanejo neprimerljivo več od manj tehnološko naprednih strojev. Vendar z najboljšimi stroji delajo tudi največje in najsodobnejše žage v Nemčiji in Avstriji. Le tako je mogoče konkurirati najboljšim, Avstrijcem in Nemcem.

Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik

 

Z investicijo do višje dodane vrednosti

Jože Zoran se je začel ukvarjati z žagarstvom pred 30 leti, nedaleč od doma na domači parceli. Medtem je zamenjal več žag in vedno stremel k izboljšavam. Pred tremi leti se je podjetje preselilo na novo, bistveno večjo lokacijo z obstoječimi sušilničnimi kapacitetami. Od takrat podjetje dosega višjo dodano vrednost s sušenjem produktov. »Sušen les lahko prodamo v katerokoli državo,« je poudarila Kaja Zoran in naštela Avstrijo, Nemčijo, Španijo, Italijo, Hrvaško, več držav Bližnjega vzhoda, Pakistan, Indijo, Južno Korejo, Japonsko, Kitajsko, Filipine, Tajvan ... Suho in skobljano desko je mogoče prodati tudi v hobi trgovini na drugem koncu sveta.

Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik


V družinskem podjetju poudarjajo, da je njihova velika prednost sodobna prodaja. Kaja Zoran je dve leti delala v prodaji največje žage na svetu Binderholz v Nemčiji in tam pridobila znanje o trgih. Še vedno je v dobrih odnosih z bivšimi sodelavci pa tudi s sošolci študija lesarstva v Švici. Kaja Zoran je že pri 13 letih zlagala deske na žagi in s tem pridobivala izkušnje z lesom in veselje do dela z njim. »Naša prednost je znanje tujih jezikov, kar poenostavi prodajo. Danes ni težava prodati les, težava ga je proizvesti,« je povedala Kaja Zoran, ki se na klice kupcev z drugega konca sveta odzove tudi v poznih nočnih urah.
V slovenskih gozdovih trenutno potekajo sanitarne sečnje po vetrolomu decembra lani. Strah pred lubadarjem je pri gozdarjih zelo velik, pravijo, da lahko les napadenih smrek izgubi tudi več kot 30 odstotkov vrednosti. »To ni le težava Slovenije, temveč vse Evrope,« je poudarila Kaja Zoran. »Dejstvo je, da se podnebje spreminja, zato je nujno, da smo fleksibilni in se prilagodimo na razmere z možnostjo predelovanja različnih drevesnih vrst,« je pojasnil Jože Zoran.

Več iz rubrike

delove-podjetniske-zvezde

Kako pravočasno poskrbeti za kibernetsko varnost v podjetju

Zakaj je pomembna varnostna zaščita pred kibernetskimi napadi in kakšno škodo lahko takšni varnostni incidenti povzročijo podjetju?

delove-podjetniske-zvezde

VIDEO: Če se oziraš za konkurenco, te hitro prehiti

»Če opazuješ konkurenco, načeloma zapravljaš čas. Če atlet pri teku na sto metrov samo obrne glavo, ga bodo drugi prehiteli. Torej, ne gledamo konkurence, ampak imamo vizijo in pogum, da jo ure…

delove-podjetniske-zvezde

Izgorelost – vse prepogosta bolezen moderne dobe

Kaj se lahko zgodi, če se prepustimo prehitremu življenjskemu tempu in dinamiki, ki nas potegneta v vrtinec čustvenih in telesnih naporov, v katerem se nimamo časa ustaviti?

delove-podjetniske-zvezde

Zaostrujemo kreditiranje, namesto da bi zahtevali odgovornost

Izvršna direktorica in odgovorna partnerica pri Deloitte Slovenija Barbara Žib­ret Kralj  meni, da sta trajnost in odgovornost ne poslovna priložnost, ampak nuja.

Komentarji: