Pred jutrišnjim zasedanjem sveta ECB ni pričakovati spremembe, počasno zbijanje inflacije v evrodeželi ne omogoča hitrejšega zniževanja obrestnih mer.
Evrodežela lahko računa na višjo gospodarsko rast po šibkem 2023, hitrejše zniževanje inflacije pa je vprašljivo zaradi cen storitev in plačnih pritiskov.
Po gospodarski razvitosti, merjeni z BDP na prebivalca v standardih kupne moči, smo lani glede na povprečje EU sicer napredovali za odstotno točko.
Evropska komisija napovedala postopek presežnega primanjkljaja proti sedmim članicam Unije, Sloveniji pa poslala nekaj nasvetov in fiskalnih opozoril.
V poročilu švicarskega inštituta IMD smo izgubili štiri mesta in padli na 46. mesto med 67 državami, porazni sta zlasti vladna in poslovna učinkovitost.
Na konferenci Združenja bank o gospodarskih in geopolitičnih izzivih bančništva razpravljavci kritično o slovenskem poslovnem okolju in vladni politiki.
Letos in prihodnji dve leti se bo gospodarska rast okrepila na vsaj 2,5 odstotka, inflacija se bo postopoma umirjala, a zaradi rasti plač počasneje kot lani.
Vodilni državi evropskih integracij, sta oslabljeni, brez močnega vodstva. Stvari, ki so nekoč veljale za bolj ekstremne, postajajo običajne, meni ekonomist.
Glavni vzrok za prelomno odločitev evrske denarne oblasti je znižanje inflacije, a bitka z njo še ni končana. Oktobrska seja sveta ECB bo v Sloveniji.
Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?