Slovenija se mora pri inflaciji čim bolj držati povprečja evrskega območja, saj nimamo lastnih instrumentov denarne politike.
S prilagoditvijo makrobonitetnega ukrepa se bo povečala zlasti kreditna sposobnost posameznikov in družin s prihodki do povprečne neto plače.
Konec prejšnjega meseca je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 47.186 brezposelnih, kar je že drugi mesec zapored najmanj v času samostojne države.
Državni proračun je imel v prvih petih mesecih 226 milijonov evrov primanjkljaja.
Banke bi lahko zdaj brez težav podprle razvojne projekte v višini deset milijard evrov, smo lahko slišali na konferenci v organizaciji Združenja bank.
Slovenija je po letni rasti cen za tretjino nad evrskim povprečjem, razlike v stopnjah inflacije med državami so še naprej velike, kažejo podatki Eurostata.
Največji vpliv na rast cen življenjskih potrebščin so imele višje cene hrane, med prehrambnimi izdelki se je najbolj, za skoraj polovico, podražil sladkor.
Maja naj bi se rast cen medletno umirila tudi zaradi učinka visoke lanske osnove, meni glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Skrbi pa visoka osnovna inflacija.
Slovensko gospodarstvo bo to recesijo kot vedno čutilo z zamikom šest do devet mesecev. Torej proti koncu leta in v 2024, meni izkušeni bankir Sibil Svilan.
Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?