Zgolj kopica velemest odgovornih za tretjino onesnaževanja

Leta 2015 je 170 držav (danes jih je že 191) po celem svetu podpisalo Pariški sporazum o podnebnih spremembah, ki ima cilj omejiti povprečno globalno segrevanje. 25 velemest pa se očitno ne drži sporazuma, saj v zrak izpustijo več kot tretjino vseh svetovno proizvedenih toplogrednih plinov.
 

V raziskavo je bilo vključenih 167 mest po svetu

 
Neprofitni založnik recenziranih znanstvenih revij Frontiers Media, je nedavno na svoji spletni strani objavil raziskavo, ki pod drobnogled vzame izpuste toplogrednih plinov v mestih (vir). V raziskavo so vključili 167 mest, razpršenih po svetu in v različnih fazah razvoja. Ugotovili so, da 25 velemest močno izstopa, saj prispevajo kar 52 odstotkov k svetovnemu onesnaževanju, ki ga povzročijo mesta ali več kot tretjino celotnega onesnaževanja.
 
Mesta sicer pokrivajo le dva odstotka Zemljine površine, toda v njih naj bi živelo več kot polovico svetovne populacije. Kljub relativno majhni površini pa povzročijo več kot 70 odstotkov svetovnega onesnaževanja, zaradi česar imajo še posebej veliko odgovornost. Raziskovalci so mesta izbrali iz Severne in Južne Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Oceanije, skupno iz 53 držav sveta. Večina največjih onesnaževalcev je iz Azije, toda pomembno je poudariti, da veliko razvitih držav tja seli svojo proizvodnjo.
 

Največji onesnaževalci

 
Raziskava ugotavlja, da imajo tako razvite države kot države v razvoju, mesta z visokimi emisijami toplogrednih plinov. Najbolj pa izstopajo mesta v Aziji, denimo kitajski Šanghaj in japonski Tokio, pri vrhu pa sta tudi ruska Moskva in turški Istanbul. Pregled izpustov na prebivalca je pokazal, da imajo mesta v Evropi, Ameriki in Avstraliji bistveno večje emisije kot večina mest v državah v razvoju.
 

 
Podatki kažejo, da se zviševanje ali zniževanje stopnje emisij razlikuje med mesti v obdobju med leti 2012 in 2016. V tem obdobju je 30 mest uspešno znižalo emisije toplogrednih plinov v okolje. Vodilna štiri mesta glede na največje znižanje izpustov na prebivalca so bila Oslo, Houston, Seattle in Bogota. Vodilna štiri mesta glede na največje zvišanje izpustov na prebivalca pa so bila Rio de Janeiro, Curitiba, Johannesburg in Benetke.
 
Raziskovalci so prav tako izpostavili največje vire izpustov toplogrednih plinov, da bi si lahko mesta postavila prednostne naloge za ukrepanje. Stacionarna energija je prispevala med 60 in 80 odstotki vseh emisij v Severni Ameriki in Evropskih mestih. Stacionarna energija predstavlja emisije izgorevanja goriv in uporabe elektrike v stanovanjskih, poslovnih, trgovskih in industrijskih stavbah. V tretjini vseh mest je več kot 30 odstotkov emisij predstavljal cestni promet in transport, medtem ko je manj kot 15 odstotkov emisij predstavljal železniški, morski in zračni promet.  
 
Glede na zadnje podatke Wikipedije pa je od 191 držav, ki so zavezane k Pariškemu sporazumu, največja onesnaževalka Kitajska (20,09 %), sledijo ji ZDA (17,89  %), Rusija (7,53 %), Indija (4,1 %), Japonska (3,79 %), Nemčija (2,56 %) in Velika Britanija (1,55 %). Največjih 7 držav onesnaževalk je torej odgovornih za skoraj 58 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, Slovenija pa k temu prispeva 0,05 odstotka.

Kako lahko zmanjšamo emisije toplogrednih plinov?

 
Raziskovalci podajo tudi nekaj predlogov, kako si lahko mesta pomagajo v boju z emisijami. Najprej je potrebno poiskati in določiti največje povzročitelje emisij in izdelati prioritetam primerno strategijo. Mesto mora imeti tudi metodologijo za sledenje rezultatov in učinkovitosti ter nato dosledno popravljati strategijo, če je to potrebno. Prav tako pa morajo mesta imeti ambiciozne in lahko sledljive cilje, da bi lahko do leta 2050 dosegla neto ničelne emisije oziroma ogljično nevtralnost.