Zgodovinski trenutek: Vsa podjetja morajo plačati pošten delež

V preteklem tednu je bila dokončana velika reforma mednarodnega davčnega sistema, ki naj bi zagotovila pravičnejšo obdavčitev multinacionalk. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je ob tej priložnosti zapisala, da si želimo družbo, v kateri veljajo enaka pravila za vse in dodala, da gre za zgodovinski trenutek. Dogovoru se je naposled pridružila tudi Irska.
 

Pogajanja so trajala štiri leta

 
Skupina 136 držav, kamor spada tudi Slovenija, je 8. oktobra s prelomnim dogovorom določila najnižjo svetovno davčno stopnjo za velika podjetja v višini 15 odstotkov, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA). Sporazum naj bi multinacionalkam otežil izogibanje plačevanja davkov in po besedah ameriškega predsednika izenačil konkurenčne pogoje.
 
Namen dogovora je končati štiri desetletja trajajočo »tekmo proti dnu«, pri čemer so si države prizadevale privabiti naložbe in delovna mesta z nizkimi davki za multinacionalke. Pogajanja so trajala štiri leta, sporazum pa je bil končno sprejet, ko so ga Irska, Estonija in Madžarska v petek podpisale in opustile svoja nasprotovanja.
 
»Z uvedbo močnega globalnega minimalnega davka se bodo prvič v zgodovini končno izenačili pogoji za ameriške delavce in davkoplačevalce ter preostali svet,« je v izjavi za javnost povedal ameriški predsednik Joe Biden. Od 140 sodelujočih držav jih je dogovor podprlo 136, medtem ko so se Kenija, Nigerija, Pakistan in Šrilanka za zdaj vzdržale. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) s sedežem v Parizu, ki je vodila pogovore, je dejala, da bo v sporazum vključenih 90 odstotkov svetovnega gospodarstva.
 
»Naredili smo še en pomemben korak k večji davčni pravičnosti,« je v izjavi za Reuters dejal nemški finančni minister Olaf Scholz. »Zdaj imamo jasno začrtano pot do pravičnejšega davčnega sistema, v katerem bodo veliki globalni akterji plačevali svoj pošteni delež, ne glede na to, kje poslujejo,« je dejal njegov britanski kolega Rishi Sunak.
 

Kritika na številne izjeme v sporazumu

 
Vendar pa je dogovorjena 15-odstotna spodnja meja obdavčitve še vedno precej nižja od povprečne stopnje davka od dohoda pravnih oseb, ki v industrializiranih državah znaša približno 23,5 odstotka, navaja Reuters. Nekatere države v razvoju, ki so želele višjo stopnjo obdavčitve, so dejale, da so bili njihovi interesi potisnjeni na stranski tir, da bi se ugodilo bogatejšim državam. Švicarsko finančno ministrstvo je zahtevalo, da se upoštevajo interesi malih gospodarstev in dodalo, da je datum izvedbe do leta 2023 nemogoč.
 
Nevladne organizacije so kritizirale številne izjeme v sporazumu, pri čemer je britanski Oxfam celo dejal, da je sporazum dejansko »brez zob«. Dogovor se bo težko prodal tudi v Washingtonu, kjer je skupina republikanskih ameriških senatorjev poslala pismo ministrici za finance Janet Yellen, v katerem so izrazili resne pomisleke. Republikanci so bili v zadnjih letih večinoma sovražno nastrojeni proti sporazumom in so podpirali znižanje davkov na dohodek pravnih oseb.
 
Yellenova je sporazum sicer označila kot zmago za ameriške družine in mednarodna podjetja. »Neutrudna pogajanja smo spremenili v desetletja povečane blaginje tako za Ameriko kot za svet. Današnji sporazum predstavlja uspeh gospodarske diplomacije, ki je dosežen enkrat na generacijo,« je v javni izjavi dejala ameriška finančna ministrica.
 
Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen je dejala, da ustrezna obdavčitev velikih podjetij ni le vprašanje javnih financ. »V prvi vrsti gre za vprašanje osnovne pravičnosti. Želimo družbo, v kateri veljajo enaka pravila za vse. Vsa podjetja morajo plačati pošteni delež,« je dejala von der Leyenova. STA pojasnjuje, da naj bi ob tem dejala, da gre za zgodovinski trenutek. Države naj bi sporazum sicer podpisale na slovesnosti prihodnje leto, v veljavo pa naj bi novi dogovor stopil leta 2023.
 
OECD je navedla, da bi lahko države z minimalno stopnjo obdavčitve letno zbrale približno 130 milijard evrov dodatnih prihodkov, medtem ko bi se pravice do obdavčitve več kot 108 milijard evrov dobička prenesle na države, v katerih ustvarjajo velike multinacionalke svoje prihodke.

Argentinski minister za gospodarstvo, Martin Guzman, je v četrtek dejal, da predlogi silijo države v razvoju, da izbirajo med »nečim slabim in še slabšim«, navaja Reuters. »Davčni hudič se skriva v podrobnostih, vključno z zapleteno mrežo oprostitev,« je v javni izjavi dejala Susana Ruiz, vodja za davčno politiko pri Oxfamu. »V zadnjem trenutku je bilo globalnemu davku od dohodkov pravnih oseb, ki znaša 15 odstotkov, naloženo ogromno 10-letno obdobje odloga, zaradi dodatnih vrzeli pa je davek praktično brez zob,« je dodala Ruizova.