"Zakon o ukrepih ne bo preprečil odpuščanj v trgovinah"

Po praznikih 4. maja se obeta postopno sproščanje omejitvenih ukrepov, ki so bili uvedeni za zajezitev epidemije. Med drugim se bodo lahko odprle vse prodajalne do velikosti 400 kvadratnih metrov, z izjemo prodajaln v trgovskih centrih, ter saloni za nego psov in mačk ter ostalih živali. Prejšnji teden pa so svoja vrata že odprle tehnične in pohištvene trgovine.

Na Trgovinski zbornici Slovenije pozdravljajo sproščanje ukrepov. Ti bodo zagotovo pripomogli k postopni in čim prejšnji oživitvi trgovinske dejavnosti in gospodarstva, kljub temu pa po njihovih besedah likvidnostnih težav, ki so nastale v preteklem mesecu in pol ne bodo odpravili.

»Okrog 13.000 trgovcev, ki so morali biti od 16. marca dalje zaprti ali delno zaprti, in ustvarijo po naših ocenah 55 odstotkov prihodkov celotne slovenske trgovine ter zaposlujejo kar 60.000 zaposlenih v trgovini, je že v težki likvidnosti situaciji,« poudarjajo na Trgovinski zbornici.



Ukrepi ne bodo preprečili odpuščanj
Nedavno na vladi sprejeti ukrepi za reševanje finančnih težav po besedah omenjene organizacije ne bodo zadostovali.  »V Sloveniji je bil prvi sveženj pomoči usmerjen predvsem v ohranjanje delovnih mest in nadaljnje delovanje podjetij ter izboljšanje socialnega položaja ljudi, v okviru drugega paketa pa so predvideni tudi ukrepi, s katerimi se bo zagotovila potrebna likvidnost slovenskemu gospodarstvu. Žal po pregledu predloga Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstva za omilitev posledic epidemije COVID-19, ki ga je vlada vložila v sprejem državnemu zboru, ta pa o njem razpravlja danes, ugotavljamo, da navedeni ukrepi nikakor ne bodo zadostovali za dosego ciljev zakona in ohranitvi delovnih mest v gospodarstvu, temveč vodijo k odpuščanju zaposlenih.«



Sofinanciranje najemnin je izpadlo iz zakona
 Na TZS so že v času priprave predloga zakona izpostavili, da je pomembno področje, kjer bodo podjetja potrebovala pomoč države, področje stroškov, s katerimi se podjetja od začetka veljavnosti odloka soočajo zaradi prepovedi ali delne prepovedi poslovanja v prodajalnah, in sicer gre za stroške najemnin ter fiksnih stroškov, ki nastajajo ne glede na to, da prodajalne ne obratujejo.

Marija Lah, predsednica TZS je na eni izmed vladnih novinarskih konferenc, ko se je ta srečevala na Brdo pri Kranju z gospodarskimi deležniki, dejala, da se o sofinanciranju najemnin za tiste, ki jim je odlok prepovedal ali delno prepovedal poslovanje, intenzivno pogovarjajo, da je vprašanje le še, kakšen delež bo nase prevzela država, kakšnega najemodajalci in kakšnega najemniki. A očitno je ostalo le pri besedah. Sofinanciranja najemnin vladni predlog ne vključuje, ni pa znano, ali ga bo vlada vključila v tretji sveženj ukrepov.

Problem tudi maksimalna vrednost nadomestil
Na TZS poudarjajo, da poseben problem predstavlja tudi limit v višini 800.000,00 evrov, do katerega je podjetje upravičeno kot skupni znesek vseh nadomestil, ki jih lahko prejme od države. »Omejena višina je postavljena enotno za vse gospodarske dejavnosti oziroma za vsa podjetja, zato v podrejen položaj postavljajo vsa tista podjetja, ki so po vladnem odloku morala svoje poslovanje prekiniti. Pričakovali bi, da bo večji poudarek namenjen prav tistim, ki so morala zaradi epidemije svoja vrata zapreti.«
 
Sindikat: Insolvenost zaradi epidemije ne bo zadosten razlog za stečaj
Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Lado Rožič je z novim predlogom zakona načeloma zadovoljen, saj kot pravi, je vlada upoštevala večino njihovih pomislekov. »Veliko naših zahtev je bilo uveljavljenih, žal pa predlog zakona ni zajel vprašanja najemnin. Ravno zaradi teh bo precej podjetji ugasnilo. Ne verjamem, da bo sofinanciranje najemnin vključeno v tretji sklop ukrepov.«



Poleg tega pa je po mnenju Rožica problem tudi dejstvo, da je v predlogu zakonu o spremembah prvega protikriznega ukrepa zapisano, da poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije. »To v praksi pomeni, da če podjetja ne bodo imela denarja za plače in jih ne bodo izplačevala, bodo delavci zaman zahtevali stečaj in poplačilo iz stečajne mase.«

Prav tako je po mnenju Rožica sporno, da za prejemnike nadomestil ne velja prepoved odpuščanja. »Znižala se je meja upravičenosti za nadomestila na deset odstotkov padca prometa, nihče pa ne omenja EBIDE. Podjetje ima lahko manj prometa, a tudi manj stroškov, če bo odpustilo 100 zaposlenih, pa mu dobiček lahko ostane enak.«

Še vedno ostaja problem izplačevanja dodatkov
Dobičke si bodo podjetja lahko povečevala tudi, ker bodo kar nekaj lahko prihranila na račun oprostitve plačila socialnih prispevkov za delavce, ki delajo. Prvi protikorona zakon je namreč razbremenil vse delodajalce plačila prispevkov za delavce, ki delajo in ne zaslužijo več kot trikratnika minimalne plače (okoli 2800 evrov bruto) v zameno, da delavcem nakažejo 200 evrov kriznega dodatka. Kot opozarja Rožič, bo iz tega naslova podjetjem ostalo kar nekaj sredstev, saj tudi v novem zakonu ni prišlo do zvišanja nagrade za delavce ali za razlikovanje med tistimi, ki delajo od doma in tistimi, ki delajo na terenu  in tvegajo svoje zdravje. Kljub temu, da naj bi vlada priporočila delodajalcem naj izplačajo višje nagrade, pa kto pravi Rožič "so priporočila pač le priporočila."

Sindikat delavcev trgovine Slovenije je že pred tedni opozoril, da bi si trgovke in trgovci, ki so tvegali lastna življenja, da so omogočili preskrbo prebivalcev, zaslužili vsaj 500 evrov dodatka, a je pri delodajalcih, kot opozarja Ladislav Rožič naletel na gluha ušesa. »Namesto, da bi najbolj obremenjenim zaposlenim dali več, glede na to, da jih je država razbremenila stroškov dela, v primeru najbolje plačanih tudi do 700 evrov, tega večina ne namerava dati, ampak bodo dali razlike v žep in si s tem popravljali bilance.« Po besedah Rožica nekaj posluha pri nekaterih trgovcih je.  



Kaj pravijo trgovci?
Kot so nam sporočili iz Petrola jim je prodaja padla za več kot 50 odstotkov. »Kljub izjemnim padcem prometa, smo se v teh kriznih razmerah odločili za dodatna izredna izplačila tistim kategorijam zaposlenih, ki so bili v mesecu marcu najbolj izpostavljeni možnostim morebitne okužbe s koronavirusom (prodajalci, serviserji, skladiščni delavci,…). Gre za izplačilo posebnega Petrolovega dodatka, in ne za izredna izplačila po tako imenovanem državnem korona zakonu. O višini težko povemo natančno številko, saj je pri vsakem posamezniku odvisna od števila opravljenih delovnih ur.«

Petrol niža plače upravi, zvišuje delavcem na terenu
Uprava družbe Petrol pa se je glede na trenutno zaostreno gospodarsko situacijo, z izjemnimi padci prometa, odločila, da zniža izplačilo plač zaposlenih v družbi, in sicer upravi z znižanjem plač za 20  odstotkov, direktorji področij in direktorji sektorjev za 10 odstotkov, ostali zaposleni pa za okoli 5 odstotkov. Ta ukrep bo trajal do predvidoma 31. 5. 2020.

Hofer: 200 evrov dodatka in 1700 evrov regresa
 
V Hoferju sporočajo, da so svojim sodelavkam in sodelavcem za njihovo delo zelo hvaležni, ne samo v času epidemije, temveč skozi celo leto.  »Zaposlenim v prodaji in logistiki smo ravno na prehodu v leto 2020 njihovo mesečno plačilo v povprečju zvišali za kar 18 odstotkov. To je panožno nadpovprečno plačilo, ki pa ga bodo prejemali tudi po zaključku epidemije, saj jih za njihovo izvrstno delo nagrajujemo konstantno. Prav tako bodo naši zaposleni, ki imajo manj kot trikratnih minimalne plače, v obdobju od 13. marca do 31. maja deležni mesečnega kriznega dodatka v višini 200 evrov. Junija bodo prejeli tudi regres v višini 1700 evrov.«

Mercator zvišal plače za 30 odstotkov tistim, ki delajo v izrednih razmerah
Mercator je pred uveljavitvijo interventnega zakona, ki predvideva izplačilo dodatka zaposlenim, ki delajo v izrednih razmerah, s sklepom uprave (18. marca) kot prvi trgovec, po naših informacijah tudi edini, uvedel poseben dodatek v višini 30  odstotkov osnovne plače vsem zaposlenim  v operativi (trgovine, logistika) za opravljeno delo v izrednih razmerah.

Vsi zaposleni, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predvideva interventni zakon, pa bodo dobili tudi izplačilo dodatka po tem zakonu. Torej 200 evrov. Posledično bo prevladujoča večina vseh zaposlenih v Mercatorju dobila dva dodatka, enega po sklepu uprave in enega v skladu z interventnim zakonom. Po naših informacijah bodo torej zaposleni v Mercatorju edini med trgovci, ki bodo dobili izplačana dva dodatka.

»Višina izplačila dodatka po sklepu uprave je odvisna od opravljenih ur posameznika in njegove osnovne plače. Žal nam do sedaj ni uspelo doseči, da bi izplačilo lahko bilo neto za bruto, kot to velja za izplačilo dodatka v skladu z interventnim zakonom,« so zapisali za Svet kapitala.