Zakaj Švica, ki 200 let ni bila v vojni, zdaj kupuje nove vojaške lovce?

V nevtralni državi, obkroženi s prijatelji, se Švica ne sooča z očitnimi varnostnimi grožnjami. Številni državljani Švice menijo, da so novi lovci le zapravljanje denarja.
Fotografija: Švicarski vojaški lovci. FOTO: Fabrice Coffrini / Getty Images
Odpri galerijo
Švicarski vojaški lovci. FOTO: Fabrice Coffrini / Getty Images

Prebivalci Švice so glasovali o prihodnosti flote lovskih letal svoje države. Švicarsko letalstvo je namreč izrazilo željo o nadomestvi svojih ostarelih lovcih F / A-18 Hornet, a nasprotniki ideje navajajo dejstvo, da Švica že dve stoletji uživa v miru in je obkrožena s prijateljskimi državami, zaradi česar so nova reaktivna letala nepotreben nakup. Državljani so o tej zadevi glasovali 27. septembra.
 
Švicarsko vojaško letalstvo upravlja skupaj 34 enosedežnih lovcev F / A-18C in dvosedežnih lovcev F / A-18D Hornet. Letala, pridobljena v devetdesetih letih, bodo v uporabi do leta 2030, a kljub temu so volivci - z minimalno razliko oziroma 8670 glasov - potrdili vladni načrt, da bodo za nova lovska letala porabili 6,5 milijarde dolarjev.
 
Nedeljsko glasovanje pomeni, da je za novo pridobitev večina, 50,1 odstotka ali 1.605.700 glasov. Proti je glasovalo 49,9 odstotka oziroma 1.597.030 glasov. Glede na podatke, ki jih je v nedeljo zvečer objavila zvezna kanclerka, je bila volilna udeležba 59,4 odstotna.


Tamkajšnja obrambna ministrica Viola Amherd je novinarjem povedala, da načrt predstavlja dolgoročno naložbo v varnost švicarskega prebivalstva in infrastrukture.
 
Švicarski zakonodajalec je prejšnji teden odobril proračun za program modernizacije Air 2030, ki vključuje 6,5 milijarde dolarjev za 30-40 novih letal in 2 milijardi dolarjev za dopolnilni zemeljski sistem zračne obrambe.
 
Amherdova je poudarila, da je treba proračun za letala obravnavati kot zgornjo mejo. »Če bomo lahko dobili primerna letala za nižjo ceno, bomo to zagotovo preučili,« je dejala.
 
Nasprotniki načrta ga lahko še vedno izpodbijajo - z novim referendumom, ki zahteva 100.000 podpisov. Vsi namreč ne mislijo, da so novi vojaški lovci potrebni. Reuters citira poslanca švicarskega parlamenta:
 
»Kdo je naš sovražnik? Kdo napada majhno, nevtralno državo - obkroženo z Natom? To je absurd.«


Švica je res obdana s prijateljskimi državami; Nemčijo, Francijo, Italijo in Avstrijo, ki ima vsaka svoje flote vojaških lovcev. Najbližji možni sovražnik države, Rusija, je približno 1600 kilometrov stran.

Poleg tega Švica ni vojskovala že od izuma letala. Država je nevtralna od leta 1648, po katerem je sledila prva svetovna vojna, druga svetovna vojna in hladna vojna.

Res je tudi, da so Švicarji to nevtralnost uveljavili z ustanovitvijo vojske, ki bi vsakega napadalca drago stala. Z gorskimi trdnjavami, mogočno vojsko in majhno, a močno floto lovskih letal, je napad na alpsko državo tvegan predlog. Švica je bila edina soseda nacistične Nemčije, ki je ostala neosvojena.
 
V času hladne vojne so mnogi predvidevali, da bo sovjetska vojska in vojska Varšavskega pakta preplavila sosednjo Avstrijo in nadaljevala pot skozi Švico. Danes je Švica vsaj tri države oddaljena od najbližje potencialno sovražne sile - Rusije. Skoraj vse bližnje države so članice Nata ali pa smatrajo Rusijo za sovražnico. Švica je približno tako dobro izolirana in zavarovana tudi pred geopolitičnimi boji.


Glasovanje glede vojaških lovcev ni potekalo prvič


Leta 2014 so volivci zavrnili prizadevanje, da bi Hornete zamenjali s švicarskimi večnamenskimi lovci Gripen.
 
Istega leta so kritiki zasmehovali švicarske zračne sile, potem ko so lovci iz sosednje Francije in Italije ugrabljeno letalo Ethiopian Airlines pospremili na varno na mednarodnem letališču v Ženevi. Izkazalo se je, da so švicarske zračne sile delale le ob delavnikih in so bile ob koncu tedna proste. Reuters poroča, da se je Švica z bližnjimi letalskimi silami dogovorila, da jim v nujnih primerih omogoči vstop v švicarski zračni prostor.
 
Lovci bi Švici prihranili veliko denarja; F-35A stane približno 80 milijonov dolarjev in dodatnih 45.000 dolarjev na uro, med letom, a demokratična odločitev je prevladala. 
 

Več iz rubrike

aktualno

Mariča Lah: Trgovine so izgubile bitko, ne pa tudi vojne

Slovensko trgovino letos že zaznamuje pandemija, dvig minimalne plače in nedeljsko zaprtje pa sta zgolj še dodatno breme, opozarjajo trgovci.

aktualno

Hrvati z najboljšo podjetniško zgodbo med koronakrizo v EU

Ideja hrvaškega proizvajalca plastike Vuplast je razglašena za najboljšo podjetniško zgodbo v koronakrizi, sporoča hrvaška gospodarska zbornica (HGK).

aktualno

Onesnažen zrak Ljubljančane stane 434 milijonov, Mariborčane 107 milijonov evro…

Družbeni stroški onesnaženja zraka so v Ljubljani leta 2018 znašali 434 milijone evrov letno oz. 1502 evra na prebivalca. V Mariboru je skupna škoda dosegla 107,2 milijona evrov oz. 965 evrov na preb…

aktualno

Trgovci zaradi policijske ure prilagajajo delovni čas

Trgovci zaradi dodatnega ukrepa za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, po katerem je s torkom med 21. in 6. uro razen v izjemnih primerih začasno prepovedano gibanje na prostem, prilagajajo d…

Komentarji: