Zakaj repelenti proti komarjem ne delujejo?
Ko samice komarjev iščejo človeka za ugriz, začutijo edinstven koktajl telesnih vonjav, ki jih ljudje oddajamo v zrak. Te vonjave nato spodbudijo receptorje v komarjevi anteni. Znanstveniki pa so v zadnjem času poskušali izbrisati te receptorje, da bi ljudje za komarje postali neopazni.
Vendar pa se tudi po izločitvi celotne družine receptorjev za zaznavanje vonja iz genoma komarjev, komarji še vedno najdejo način, da nas ugriznejo. Skupina raziskovalcev je 18. avgusta v reviji Cell ugotovila, da so komarji v svojem vohalnem sistemu razvili odvečne varovalke, ki zagotavljajo, da lahko vedno začutijo naše vonjave.
"Komarji kršijo vsa naša priljubljena pravila o tem, kako živali vonjajo stvari," pravi Margo Herre, znanstvenica z univerze Rockefeller in ena od glavnih avtoric članka.
Pri večini živali je vohalni nevron odgovoren le za zaznavanje ene vrste vonja. "Če ste človek in izgubite en sam receptor za vonj, bodo vsi nevroni, ki izražajo ta receptor, izgubili sposobnost zaznave tega vonja," pravi Leslie Vosshall z Medicinskega inštituta Howarda Hughesa, profesorica na Univerzi Rockefeller in glavna avtorica članka. Kljub temu, pa je kasneje s sodelavci ugotovila, da pri komarjih ni tako.
"Ta projekt se je zares začel nepričakovano, ko smo ugotavljali, kako je človeški vonj kodiran v možganih komarjev," pravi Meg Younger, profesorica na bostonski univerzi in ena od glavnih avtoric članka.
"Za krotenje komarjev se je treba bolj potruditi, saj odstranitev enega samega njihovega receptorja nima učinka," pravi Vosshallova. "Pri vseh prihodnjih poskusih nadzora komarjev z repelenti ali čim drugim je treba upoštevati, kako zelo jih privlači človeška kri."
Ugotovili so, da nevrone, ki jih spodbuja človeški vonj 1-okten-3-ol, spodbujajo tudi amini, še ena vrsta kemikalij, ki jih komarji uporabljajo pri iskanju ljudi. To je nenavadno, saj v skladu z vsemi obstoječimi pravili o tem, kako živali vonjajo, nevroni kodirajo vonj z ozko specifičnostjo, kar pomeni, da nevroni 1-okten-3-ola ne bi smeli zaznati aminov.
Vosshall meni, da imajo morda tudi druge žuželke podoben mehanizem. Raziskovalna skupina Christopherja Potterja z Univerze Johnsa Hopkinsa je nedavno poročala, da imajo sadne mušice podobno soizražanje receptorjev v svojih nevronih. "To je lahko splošna strategija za žuželke, ki so močno odvisne od svojega čuta za vonj," pravi Vosshall.
Skupina Meg Younger namerava v prihodnosti odkriti funkcionalni pomen soizražanja različnih vrst vohalnih receptorjev.
(Vir: Nacionalni inštitut za zdravje ZDA.)
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
