Mavricij se sooča z resnim pomanjkanjem školjk
Mavricij, otoška država ob jugozahodni obali Afrike se vse bolj sooča s posledicami podnebnih sprememb, med drugim tudi s številnim pomanjkanjem školjk, poroča BBC.
Njihovo število naj bi se po pričevanju poznavalcev v zadnjih treh desetletjih zmanjšalo za več kot 60 odstotkov.
Pomanjkanje školjk povzroča tudi prekomerni ribolov in turizem
»Mislim, da veliko ljudi ne ve o pomenu školjk in o tem, kako močno so prizadete,« je prepričan Anesh Mungur, najstniški aktivist za podnebne spremembe.
Školjke so od nekdaj igrale pomembno vlogo v afriški kulturi, nekatere med njimi so namreč pred tisočletji uporabljali kot obliko valute v nekaterih delih Afrike.
Oceanograf Vassen Kauppaymuthoo za tako močno zmanjšanje števila školjk na otoku v večji meri krivi podnebne spremembe, pa tudi prekomerni ribolov, turizem in onesnaževanje zaradi odvajanja odpadnih voda.
Mauricij je ena najbolj ranljivih držav, ko gre za podnebne spremembe, saj trpi zaradi dviga morske gladine, suše in ciklonov. Kot pravi Kauppaymuthoo naraščanje temperature morske vode vpliva na velik del ekosistema, vključno s školjkami, v katerih živijo mehkužci. Hkrati pa se školjke tanjšajo zaradi zakisanosti oceana, ki ga povzročajo povečane vsebnosti ogljikovega dioksida v ozračju, kar onemogoča produkcijo novih školjk.
»Če ni mehkužcev, ni plenilca, zato se začnejo razmnoževati drugi organizmi, kar povzroča neravnovesje v ekosistemu«, razlaga strokovnjak in dodaja, da tudi majhne ribe in hobotnice uporabljajo školjke za zavetje in zaščito, številne ptice pa uporabljajo dele školjk za gradnjo gnezda.
Okoljska katastrofa leta 2020 pustila močne posledice
Vse to ima neželen učinek in uničujoče posledice za koralne grebene in ekosistem okoli otoka. Aktivisti za podnebne spremembe menijo, da je treba narediti več, da se zaščiti otok, preden bo prepozno. Med drugim je treba preprečiti tudi okoljske katastrofe, kot je ogromno razlitje nafte, ki je leta 2020 prizadela otok.
Lansko leto je japonska ladja nasedla na koralni greben, posledično je izteklo 1000 ton kurilnega olja, kar je povzročilo najhujšo ekološko katastrofo na Mavriciju. Morsko okolje je bilo zelo prizadeto, vključno s koralami, mehkužci in drugimi organizmi, posledice pa so še vedno vidne, razlagajo poznavalci.
Zakon turistom preprečuje nabiranje školjk
Za upad školjk Kauppaymuthoo krivi tudi turiste in nabiralce školjk, saj jih nabirajo skupaj z živimi živalmi. Vlada je sicer v zadnjih 15 letih sprejela dva zakona, s katerima želi turistom preprečiti pobiranje školjk. Kot navaja BBC, je zdaj mogoče zakonito s plaže pobrati samo 10 školjk.
Čeprav je nabiranje školjk omejeno, je turistom nemogoče preprečiti, da bi nabirali spominke na obali, pravi Kauppaymuthoo. »Ne pobirajte školjke s plaž,« poziva strokovnjak in dodaja, da školjke med drugim tudi preprečujejo erozijo obale.
Več iz rubrike
Brez omrežij ne bo niti vetrnic in sončnih elektrarn
Elektrodistributerji nimajo niti dovolj denarja niti kadrov za zeleni prehod, pravijo poznavalci.
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
