Za državo je ceneje, da samozaposlene ohrani pri poslovnem življenju

Mala podjetja in samozaposleni, ki so hrbtenica našega gospodarstva, so v tej kritični situaciji najbolj na udaru, a hkrati deležni najmanj pomoči države. Zaposleni namreč v najslabšem primeru še vedno dobivajo vsaj polovico plače, medtem ko so samozaposleni ob celoten prihodek.

Iz civilne iniciative Tudi mi smo (samo)zaposleni pravijo, da so zahteve samozaposlenih in malih podjetnikov v Državnem zboru (DZ) naletele na gluha ušesa, da jih je vlada ignorirala, nato pa sprejela ukrepe, ki samozaposlenim ter malim podjetnikom, katerih življenje je bilo težko tudi pred epidemijo v Sloveniji, ne vlivajo nikakršnega upanja.

V Singapurju so se politiki v korist zaposlenih v zdravstvu odrekli plač. V Sloveniji pa je po tem, ko so določeni politiki pozivali k odgovornemu odnosu do javnih financ, sinoči kot bomba odjeknila vest, da so si člani vlade RS, vključno s svetovalci v kabinetih ministrov, zavoljo izrednih razmer dvignili plače. »To razumemo kot dodatno potrditev pravih namenov vladnih sprememb: poskrbeti samo zase in za tiste, ki so že sicer preskrbljeni. O samozaposlenih ne duha ne sluha,« so zgroženi pobudniki civilne iniciative.

»Že v času pred koronavirusom je 90 odstotkov espejev poslovalo tako rekoč 'iz rok v usta', zdaj pa nas je (12 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva) epidemija dejansko pahnila na rob preživetja,« nam je v pogovoru zaupal Seit Demiri, eden izmed pobudnikov iniciative in ustanovitelj Facebook skupine, ki danes šteje nekaj manj kot 12.000 članov.

Demiri poudarja, da ga je prizadel že odnos države, saj slednja po njegovem mnenju ne skriva, da na samozaposlene gleda kot na drugorazredne državljane. Poleg tega, meni, da ukrepi, ki jih je vlada predlagala, krizo postavljajo na pleča espejev in malih podjetnikov.

»V naši družini imamo vsi espeje. Sam imam v Kopru trgovino s športno prehrano, sem solidaren, ostanem doma in pomagam državi, saj ne želim širiti virusa. Država meni, kot samozaposlenemu, ne da nič. Obljubljajo samo 40 odstotkov nadomestila od 80 odstotkov minimalne plače. Po drugi strani pa velika podjetja, kot so Luka Koper, Revoz, Impol in drugi, vsi delajo, država pa jim bo na prošnjo za finančno pomoč zaradi problema v dobavni verigi - ugodila.«

Podobnih primerov je veliko: gostinski lokali, vadbeni centri, kozmetični in frizerski saloni ter drugi, katerim preliv je čez noč skopnel, plačilo omrežnine, najemnine in plače delavcev, pa je potrebno še zmeraj pokriti.

Odlog plačila ni dovolj opozarjajo samozaposleni in mali podjetniki in dodajajo, da če sedaj ne morejo plačati, s čim bodo plačali čez tri, šest, devet mesecev. »Če nič ne zaslužiš, ne moreš nič plačati,« opozarja tudi Branko Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS).

Slednja predlaga, da za vse, ki imajo z odlokom prepoved opravljanja dejavnosti, država v celoti prevzame breme plač delavcev. Enako pri OZS predlagajo za samozaposlene. Poleg tega menijo, da morajo ti ob oprostitvi plačila davkov in prispevkov dobiti tudi neko nadomestilo za čas, ko svoje dejavnosti ne smejo opravljati. Pri OZS rešitev vidijo v ustanovitev
kriznega sklada, iz katerega bi se črpalo sredstva za pomoč vsem tem skupinam.

Tudi če rešitev bo, je ta lahko precej zbirokratizirana

Iz civilne iniciative se bojijo tudi scenarija, ki bi znal slediti, kljub temu, da bi vlada upoštevala predloge in jim ugodila. Menijo namreč, da bi vladni uradniki znali proces do pomoči države tako zbirokratizirati, da bi samozaposleni morali nameniti za dokaze izpada dohodka več denarja, kot bi na koncu prejeli pomoči.

»Ne bomo pristali na scenarij, v katerem bomo znova, podobno kot ob prejšnji gospodarski krizi, samozaposleni, ki smo eno od pomembnih gonil gospodarstva države, edini, ki bomo na svojih plečih, plečih naših zaposlenih in plečih naših družin, plačali ceno teh kriznih razmer,« poudarjajo in dodajajo da se bodo borili za sprejetje dodatnega interventnega zakona, ki bi opredelil ukrepe in omilil gospodarsko škodo za espeje, obrtnike, enoosebne d.o.o.-je, mikro in majhna podjetja, samoozaposlene v kulturi ter kmete.«

Želijo si, da bi jih vlada upoštevala ter v delo delovne skupine, ki bo pripravljala dodatni interventni zakon, vključila njihovega predstavnika. Na vlado pritiskajo z naslednjimi predlogi:



Samozaposlene podpira tudi ekonomist in redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Marko Jaklič, ki meni da je bilo načelo pravičnosti oziroma enakopravnosti na trgu dela že prej kršeno, sedaj pa se je pokazalo, kako ranljiv člen so samozaposleni in mali podjetniki.

Prof. dr. Jaklič opozarja, da gre za  škodo vseh nas, saj moramo davkoplačevalci to preko države nekako pokriti. Torej, v to razmerje bi morala že prej s svojimi instrumenti poseči država. Še bolj pa je to pomembno da to stori sedaj, ko se gasi požar in dejansko rešuje usode in življenja ljudi in njihovih družin. 

»Tem ljudem [samozaposlenim in malim podjetnikom] je potrebno odpisati plačevanje socialnih prispevkov za čas do vsaj približne normalizacije razmer (vsaj 3 mesece) in jim dati nadomestilo za plačo v višini 80 odstotkov, kar pokrije država. 80 odstotkov zato, ker obstajajo tudi taki, ki delajo oziroma morajo delati in ti morajo dobiti 100 odstotkov ali celo več.

Zelo bi pomagal tudi helikopterski denar v smislu zmanjševanja preživetnih skrbi, kar bo očitno naredil 'kapitalistični' Trump, za 'socialno' Evropo pa bo to očitno pretežek zalogaj.« Po besedah profesorja poslovne ekonomije to tehnično ni problem narediti.



Nekateri samozaposleni namreč ne le, da v mesecu marcu in najverjetneje tudi aprilu in maju ne bodo imeli prihodkov, temveč bodo poslovali z minusom, saj bodo morali plačati stroške (npr. najemnino poslovnih prostorov). Problem je, da samozaposleni v povprečju dosegajo izjemno majhne prihodke, ki mejijo na prag revščine, zato kljub državni pomoči ne bodo preživeli.

Delni rezultati ankete civilne iniciative, ki še vedno poteka, kažejo, da več kot 30 odstotkov samozaposlenih želi zapreti svoja podjetja in oddati vlogo za socialno pomoč brezposelnim osebam.

Tak samozaposleni danes plačuje vsaj 402 evra prispevkov, do kakšnega nadomestila bi bil upravičen je odvisno od primera do primera, a v povprečju je ta okoli 500 evrov. Posamezen samozaposleni, ki bi zaprl podjetje, državo po tem stane okoli 900 evrov, verjetno pa je smiselno vsaj taka sredstva nameniti proaktivno, da se izognemo nepotrebnemu administriranju zapiranja in ponovnega odpiranja podjetij, je mnenja prof. dr. Marko Pahor, profesor in raziskovalec na Ekonomski Fakulteti Univerze v Ljubljani.

Samozaposlenih v Sloveniji je po podatkih SURS 106 tisoč. Omenjen ukrep bi na mesec državo stal slabih 30 milijonov, če to naredi za 30 odstotkov samozaposlenih, ki razmišljajo o zaprtju dejavnosti, oziroma slabih 100 milijonov mesečno za vse samozaposlene. Končna številka bi bila nekje vmes, saj dobršen del samozaposlenih trenutno še vedno lahko dela - v izogib špekulacijam bi ukrep za začetek veljal zgolj za samozaposlene v dejavnostih, ki jih je zadela prepoved. 

Bolj pomembno pa je, da bodo zaradi zaprtij ali stečajev za dalj časa po nepotrebnem usahnile mnoge poslovne dejavnosti, kar bo državo stalo še precej več. Torej, državi se gotovo izplača, da samozaposlene v tem izjemnem obdobju ohrani pri poslovnem (in seveda tudi zasebnem) življenju.

Ni nujno, da je odjava SP-ja odobrena

Na Zavodu za zaposlovanje (ZRZS) so nam pojasnili, da če oseba zapre svoj espe in se prijavi med brezposelne, ni nujno, da je njegova prijava odobrena. Le to se odloči referent, ki prijavo obdeluje. Na vprašanje če je izpad prometa zaradi epidemije v državi dovolj tehten razlog, odgovarjajo, da te informacije še nimajo in čakajo na napotke vlade.

V skladu s 5. odstavkom 63. člena ZUTD samostojni podjetniki ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila le v primeru, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov. Med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja se štejejo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.

Če je prepoved poslovanja zaradi vladnih ukrepov dovolj objektiven razlog, na ZRZS odgovarjajo: »Razglašeno pandemijo je mogoče uvrstiti med druge primerljive razloge za prenehanje opravljanja dejavnosti. Denarno nadomestilo se samostojnemu podjetniku, ki je prenehal opravljati dejavnost zaradi pandemije, lahko prizna, vendar le ob pogoju, da ima vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih plačane prispevke za obvezno socialno varnost.«

Podatke o plačanih prispevkih ZRSZ pridobiva neposredno s strani pristojnega finančnega urada, kar postopek od prejema vloge do izdaje odločbe o pravici - podaljša. Poleg tega smo po neuradnih podatkih izvedeli, da naj bi vlada želela zajeziti in s tem omejiti zapiranje espejev. Na pristojnih uradih vlade nam tega niso ne potrdili ne zanikali, a dejstvo je, da se na AJEPS-u že zbira na kupe vlog za zaprtje espejev.

Bi morala vlada samozaposlene obravnavati na poseben način?

Prof. dr. Pahor je mnenja, da bi morali z ukrepi pomagati samozaposlenim na poseben način, nekako kot kombinacijo pomoči podjetjem in pomoči prebivalstvu. Še posebej bi, po njegovo, morala država na pomoč priskočiti vsem tistim, katerim je odredila mirovanje, torej vsem samozaposlenim v gostinstvu in ostalim storitvenim dejavnostim.

»Minimalno, kar bi morala storiti, je tem samozaposlenim omogočiti moratorij plačevanja prispevkov ter morebiti nadomestilo vsaj v višini minimalnega denarnega nadomestila, še bolje v obliki minimalne (neto) plače. Vsaj v prvem delu je ukrep finančno nevtralen temu, da bi samozaposleni zapirali podjetja in se prijavljali kot brezposelni.«

Vlada oziroma ministri so že napovedali novo zakonodajo. Kaj vse bo vsebovala, je težko napovedati. Če bo vsebovala moratorij na obroke kreditov, je verjetno smiselno vključiti tudi moratorij plačevanja prispevkov ter moratorij plačevanja najemnin.

»Zavedati se moramo, da je to drago, a omogoča razmeroma hiter ponovni zagon, ko bodo ukrepi odpravljeni,« še poudarja prof. dr. Pahor.

Ministrster za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek, je sinoči novinarjem nacionalne sicer zatrdil, da se problema samozaposlenih zaveda in da odlog ni dovolj. »Zavedam se, da moramo v razmerah v katerih smo, narediti korak naprej in točno to bomo naredili s krovnim zakonom, ki bo naslovil vprašanje problemov na področju koronavirusa.«

Izhod za espeje in samozaposlene, po besedah ministra, vlada išče v dveh smereh in sicer, da se omenjenim omogoči ukinitev prispevkov in ne samo prolongacija oziroma, da s subvencijo s strani države, rešijo težave. Počivalšek poudarja, da ne bodo pozabili na samostojne podjetnike, od katerih je 30.000 takih, ki imajo samo enega zaposlenega, a dejanja vlade so drugačna.

Sprejet odlog kredita

Poslanci so ponoči sprejeli zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev. Posojilojemalci, ki zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami virusa, ne morejo zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi, bodo lahko na svojo banko naslovili vlogo za odlog odplačevanja posojila za leto dni.

Tistim, ki jim je bilo z državno odredbo onemogočeno poslovanje, kot so frizerski saloni, vadbeni centri, gostilne in restavracije, bodo morale banke prošnjo obvezno odobriti. Ukrep bo veljal še 18 mesecev po koncu epidemije, nabor upravičencev pa je širok - to so gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kmetje, društva, zadruge in ustanove, pa tudi samozaposleni in fizične osebe, če so državljani Slovenije.

Banke na konkretnejše napotke vlade še čakajo. Mi pa na uraden odgovor, kakšne in kdaj jim bodo na voljo konkretne pomoči države.