World Economic Forum: EU o mikročipih, Rusiji in zaupanju

Svetovni gospodarski forum (WEF) se sicer tradicionalno odvije v švicarskem Davosu, vendar, zaradi očitnih razlogov, letos poteka virtualno. V sredo, 19. januarja, je besedo dobil nedavno izvoljeni nemški kancler Olaf Scholz, ki je predstavil svoje namere glede nemškega predsedovanja skupini G7 v letu 2022.

Dan kasneje, torej v četrtek, 20. januarja, je priložnost za izraz namer Evropske unije dobila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. V svojem govoru je poudarila pomen zaupanja v demokracijo, za katero je pojasnila, da je močnejša, odpornejša in trajnejša oblika vladavine. Poleg tega je poudarila potrebo po vlaganju v razvoj in spregovorila o ruskem vmešavanju v »soseščino«.

Boj proti razdiralnim silam

Nemški kancler je v svojem prvem govoru na WEF dejal, da bo država svoje vodenje skupine G7 leta 2022 izkoristila za boj proti razdiralnim silam. Po njegovih besedah želijo slednje vprašanja glede podnebnih sprememb in pandemije, izkoristiti za oviranje mednarodnega sodelovanja. Scholz je na virtualnem dogodku WEF Nemčijo predstavil kot branik za trajno in enotno mednarodno delovanje.

»Nekateri nam bodo poskušali dopovedati, da sta dialog in kompromis znak šibkosti. Nekateri bodo poskušali trditi, da socialni napredek ovira gospodarsko rast, nekateri pa nas bodo poskušali razdeliti na svetovljane in navadne državljane, na bogate in revne,« je dejal Scholz in dodal: »Toda resnica je, da bo napredek, ki si ga želimo, mogoč le, če bomo premagali te delitve. Naš cilj je, da sodelujemo in ponovno vzpostavimo zaupanje.«

Ena od tem je bila poudariti prizadevanja Nemčije za spodbujanje pogovorov z Rusijo, saj si diplomati prizadevajo za zmanjšanje napetosti zaradi kopičenja moskovskih sil okoli Ukrajine. Scholz je dejal, da sta država in celoten Zahod enotna glede Ukrajine. Nemčija je zavezana zaščiti ozemeljske celovitosti Ukrajine, Rusijo pa je pozval, naj spozna, da »pravica pomeni moč«, in ne obratno. »Po letih naraščajočih napetosti molk ni razumna možnost. Meje se ne smejo premikati s silo.«

Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer zanikal, da namerava napasti Ukrajino, čeprav je na meji med Rusijo in njeno sosedo zbranih več kot 100.000 vojakov. Od zveze Nato je zahteval varnostna jamstva, ki jih ta ne more dati, navaja spletna stran The National News.

Nemčija namerava predsedovanje skupini G7 izkoristiti za to, da bi »to skupino spremenila v jedro mednarodnega podnebnega kluba«. »Želimo doseči spremembo paradigme v mednarodni podnebni politiki. Ne bomo več čakali na najpočasnejše in najmanj ambiciozne,« je dejal Scholz. V nadaljevanju govora je pojasnil, da bodo namesto tega dajali zgled in z dogovorom o skupnih minimalnih standardih podnebne ukrepe spremenili iz stroškovnega dejavnika v konkurenčno prednost.

Pomen zaupanja v demokracijo

Predsednica Evropske komisije je 20. januarja prek videokonference na WEF spregovorila o stanju v svetu. V svojem govoru je poudarila pomen zaupanja, ki je naše najdragocenejše bogastvo na poti k okrevanju. Zaupanje in zaupanje v demokracijo, pa tudi v znanost, v delujoče družbe, ki temeljijo na pravni državi, ter med državami za dobro sodelovanje. Von der Leyenova je poudarila, da je pandemija pokazala, da so demokracije močnejša, odpornejša in trajnejša oblika vladavine.

V zvezi s polprevodniki in čipi je predsednica poudarila potrebo po vlaganju v razvoj, proizvodnjo in uporabo te ključne tehnologije. »Do leta 2030 mora biti 20 odstotkov svetovne proizvodnje mikročipov v Evropi. Časa ne smemo izgubiti. Zakon o evropskih čipih bomo predlagali v začetku februarja.«

Glede energije je poudarila, da mora tokratna energetska kriza služiti tudi za pospešitev prehoda na čisto energijo in zagotoviti spodbudo, ki jo potrebujemo za nadaljnje povezovanje našega energetskega trga. Zagotoviti moramo, da v Evropi ne bo energetskih otokov ali regij, ki bi bile odrezane od našega omrežja. Po njenih besedah se moramo osredotočiti na zaščito najbolj prizadetih in zagotoviti zanesljive dobavitelje, ki jih potrebujemo.

Na koncu svojega govora je spregovorila tudi o ruskem vmešavanju v evropsko soseščino. »Ne sprejemamo ruskih poskusov delitve Evrope na območja vpliva. Ponovno potrjujemo svojo solidarnost z Ukrajino in našimi evropskimi partnerji, ki jih ogroža Rusija.« Pojasnila je, da si EU želi tega dialoga, poleg tega pa si želi, da bi se konflikti reševali v organih, ki so bili ustanovljeni za ta namen. »Če pa se bodo razmere poslabšale, če bo prišlo do nadaljnjih napadov na ozemeljsko celovitost Ukrajine, se bomo odzvali z obsežnimi gospodarskimi in finančnimi sankcijami. Čezatlantska skupnost je pri tem trdno odločena.«

Celoten govor nemškega kanclerja Olafa Scholza na WEF si lahko ogledate TUKAJ, celoten govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pa TUKAJ.