World Economic Forum: Dostopnost do interneta za revnejše države

Tehnologije četrte industrijske revolucije vodijo k preobrazbenemu napredku na številnih področjih. Zato je v ponedeljek, 17. januarja, ko se je virtualno odvijal prvi dan Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki sicer običajno poteka v švicarskem Davosu, potekala panelna razprava o tehnološkem sodelovanju v četrti industrijski revoluciji, ki so jo vodili veterani iz industrije. Med drugim so razpravljali tudi o tem, zakaj milijarde ljudi še vedno nima interneta, čeprav imajo morda dostop do širokopasovne internetne povezave.

Četrta industrijska revolucija

Četrta industrijska revolucija (4IR) ali Industrija 4.0 označuje hitre spremembe tehnologije, industrije ter družbenih vzorcev in procesov v 21. stoletju zaradi vse večje medsebojne povezanosti in pametne avtomatizacije, navaja Wikipedija. Izraz je skoval ustanovitelj in izvršni predsednik WEF Klaus Schwab, ki trdi, da spremembe niso le izboljšanje učinkovitosti, temveč izražajo pomemben premik v industrijskem kapitalizmu.

Del te faze industrijskih sprememb je združevanje tehnologij, kot so umetna inteligenca, blockchain tehnologija, urejanje genov in napredna robotika, ki brišejo meje med fizičnim, digitalnim in biološkim svetom. Pri tem se dogajajo temeljni premiki v delovanju svetovnega proizvodnega in oskrbovalnega omrežja s stalno avtomatizacijo tradicionalnih proizvodnih in industrijskih praks. Predvsem z uporabo sodobne pametne tehnologije, obsežne komunikacije med stroji (M2M) in interneta stvari (IoT).

Posledica tega povezovanja je vse večja avtomatizacija, boljša komunikacija in samonadzor ter uporaba pametnih strojev, ki lahko analizirajo in diagnosticirajo težave brez človeškega posredovanja. Industrija 4.0 predstavlja tudi družbeni, politični in gospodarski premik iz digitalne dobe poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja in začetka novega tisočletja v dobo vgrajene povezljivosti. Slednjo odlikujeta vsestranska in skupna uporaba tehnologije v celotni družbi, denimo t. i. metasvet (ang. metaverse), ki spreminja načine, kako doživljamo in poznamo svet okoli nas.

Povezljivost je človekova pravica

Na seji, ki jo je vodil Samir Saran, predsednik Raziskovalne fundacije Observer (ORF), najpomembnejšega indijskega think-tanka, so razni strokovnjaki razglabljali o tudi o tem, zakaj ogromno ljudi še vedno nima interneta. Med njimi so bili Hans Vestberg, predsednik in izvršni direktor Verizon Communications in predsednik EDISON Alliance, Sunil Bharti Mittal, predsednik Bharti Enterprises, in Paula Ingabire, ministrica za informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT) in inovacije na Ministrstvu za informacijsko komunikacijsko tehnologijo in inovacije Ruande.

Voditelji industrije so govorili o tem, kako lahko tehnološki deležniki sodelujejo, da bi uravnotežili inovacije in odgovornost ter čim bolj izkoristili potencial nastajajočih tehnologij pri reševanju globalnih problemov. Kot je razvidno iz posnetka panela (ki si ga lahko ogledate TUKAJ), je Hans Vestberg govoril o tem, da je »povezljivost človekova pravica«.

Izvršni direktor ameriškega multinacionalnega telekomunikacijskega konglomerata je poudaril, da je danes 3,6 milijarde ljudi še vedno brez povezave. Zato moramo uporabiti infrastrukturo 21. stoletja, denimo mobilnost, širokopasovne povezave in storitve v oblaku, da bi vsem zagotovili dostopno in cenovno ugodno tehnologijo ter digitalne storitve. Zato si zveza EDISON Alliance prizadeva za večjo digitalno vključenost ene milijarde ljudi na področju zdravstvenega varstva, izobraževanja in finančnih storitev.

Problem je cenovna dostopnost

Sunil Bharti Mittal je pojasnil: »Milijarde ljudi še vedno nima interneta. In zakaj nimajo interneta - seveda deloma zato, ker nimajo pokritosti. Veliko ljudi ima pokritost, vendar si je ne morejo privoščiti. Če lahko država, kot je Indija, zagotavlja zelo kakovostne in velike količine podatkov na mesec po ceni treh dolarjev, ni razloga, da tega ne bi prenesli v Afriko in marginalizirane dele sveta, kjer je cenovna dostopnost problem.«

Ker ni druge poti, kot da družbi služimo z zelo močno digitalno infrastrukturo, ki jo je treba zagotoviti po vsem svetu, je dodal predsednik indijskega konglomerata. Ruandska ministrica Paula Ingabire pa je govorila o »političnem in regulativnem okolju, ki spodbuja inovacije«.

Opozorila je na pomen tehnološkega sodelovanja za vlade pri reševanju skupnih izzivov na poti k okrevanju po pandemiji. Panelna razprava je poudarila, da dostopnosti, cenovne dostopnosti in uporabe tehnologije ne bo doseglo eno samo podjetje ali ena sama vlada, temveč mora biti to medsektorsko skupno prizadevanje.