Izginilo 1,9 milijarde: Menedžerjem zaradi škandala grozi zaporna kazen

Iz upravnega odbora družbe so sporočili, da na podlagi podrobnejše preiskave ugotavljajo, da manjkajočih 1,9 milijarde evrov na skrbniških računih v resnici ni nikoli obstajalo, poroča STA. Družba je doslej domnevala, da so bili ti skrbniški računi odprti v korist družbe v povezavi s prevzemi, zato jih je navajala kot del premoženja, so pojasnili.

To je še povečalo sume, da je vodstvo zagrešilo prevaro. Zaradi teh očitkov je v petek odstopil predsednik uprave Markus Braun. Uprava je zaradi suma prevare prejšnji teden sicer ovadila neznane osebe, vendar očitki o prevari letijo predvsem nanjo, saj je Wirecard že nekaj časa tarča obtožb o računovodskih nepravilnostih na azijskih trgih.



V nedeljo jih je še podžgala izjava filipinske centralne banke, da v filipinskem finančnem sistemu nikoli ni bilo niti dela manjkajočih Wirecardovih finančnih sredstev. Imeni dveh največjih filipinskih bank, BDO in BPI, sta bili uporabljeni za zavajanje morebitnih preiskovalcev, so poudarili.

Zaradi afere Wirecard še naprej zapuščajo vlagatelji. Delnice se bodo po mnenju analitikov danes še pocenile, saj je družba sporočila, da umika prvo oceno poslovanja za lani in finančne cilje do leta 2025. Kot so pojasnili, namreč ne morejo izključiti vplivov na finančne rezultate preteklih let.


Objavo končnih poslovnih rezultatov so sicer večkrat prestavili, kar je prav tako vplivalo na zaupanje vlagateljev. Družba bo zaradi tega najverjetneje ostala tudi brez dveh milijard evrov bančnega posojila, saj je bila pogoj za njegovo potrditev petkova objava rezultatov.

Bavarska družba velja za enega od pionirjev na področju finančnih tehnologij. Storitve spletnega plačevanja je ponujala že na prelomu tisočletja, ko se velike banke s tem sploh še niso zares ukvarjale.

Wirecard je od leta 2018 tudi del vodilnega evropskega blue chip indeksa EuroStoxx 50. V njem je zamenjal nemško banko Commerzbank.