Ena najbolj obiskanih spletnih strani praznuje 20. rojstni dan

Spletna enciklopedija Wikipedija je danes stara 20 let. Njeni ustvarjalci na začetku niso verjeli, da bo zdržala tako dolgo, pa vendar je ta brezplačni vir informacij še vedno eden izmed najbolj obiskanih spletnih strani na svetu.
 

Začetki

In kako se je Wikipediji uspelo na spletu obdržati 20 let ter pri tem bistveno izboljšati verodostojnost svojih objav? Soavtor knjige »Wikipedia @ 20: Stories of an Incomplete Revolution« Joseph Reagle je za BYU radio že v uvodu poudaril, da ustanovitelji takšnega uspeha Wikipedije niti niso pričakovali. »Današnje oblike spletne strani takrat niso načrtovali, temveč se je zgodila skoraj po naključju,« začetke opiše Reagle.


Zgodba se je začela že leta 2000, ko je luč sveta zagledal projekt Nupedia, vendar pravega zanimanja projekt ni požel. Med razvijanjem Nupedije pa se je eden od ustanoviteljev današnje Wikipedije seznanil s spletiščem wiki; pri tem gre za preprosto oblikovano spletno stran, ki jo s spletnim brskalnikom in poenostavljenim označevalnim jezikom upravlja internetna skupnost. Ustvarjalca projekta Nupedia sta tako vzpostavila še novo spletno stran Wikipedija, kjer so obiskovalci sami urejali vsebino.

Poglavitna razlika med projektoma je bila dostopnost do urejanja. Nupedijo so namreč lahko urejali zgolj visoko izobraženi ljudje, na primer doktorji znanosti. Že po nekaj mesecih je stranski projekt Wikipedija začel pospešeno pridobivati svoje uporabnike, medtem ko je prvotna Nupedia romala v smeti, kot predhodnica današnje Wikipedije.
 

Zaupanje skupnosti

Wikipedija je torej svojevrsten rezultat neuspeha Nupedije, ki naj bi v osnovi nudila informacije, primerljive s strokovnimi enciklopedijami. Ravno strokovnost in urejanje vsebine s strani izobraženih uporabnikov pa je bila osrednja vrednota enega od soustanoviteljev Jimmyja Walesa. Ta je bil prepričan, da lahko prosto dostopno urejanje vsebin pripelje do zmede, ki bi botrovala padcu kredibilnosti spletne enciklopedije. Wales se je celo bal, da bi nekateri strokovnjaki, ki so že pisali za Nupedijo, od projekta zdaj odstopili, zaradi upada kredibilnosti spletne strani.

Hkrati pa je drugi ustanovitelj Larry Sanger izpostavil prednosti tovrstnega pristopa urejanja vsebin, saj je priljubljenost njune spletne enciklopedije hitro naraščala. »Če bomo nadaljevali s hitrostjo novih člankov, ki jo imamo zdaj, bomo lahko na ravni obsega prispevkov že v dveh letih tekmovali s tradicionalnimi fizičnimi enciklopedijami,« je bil takrat optimističen Sanger.

Wikipedije se je dolgo držal sloves vira z manjšo kredibilnostjo, kar pa se je v zadnjih letih močno spremenilo. Vseeno je zaradi dostopnosti do urejanja vsebine, Wikipedija lahko tarča vandalov in posameznikov, ki želijo širiti neresnico.
 

Rast

Zgoraj omenjena pričakovanja Sangerja so se milo rečeno uresničila, saj je Wikipedija rasla zelo hitro, število člankov pa je tudi preseglo tradicionalne enciklopedije.



Sprva so Wikipedijo urejali zgolj profesorji in izobraženi posamezniki, sledil pa je prost dostop do urejanja člankov, ki je botroval k veliki rasti novih prispevkov. Informacije so začeli deliti amaterji in navdušenci nad določenimi temami, ki niso imeli zaključene formalne izobrazbe ali naziva doktorata znanosti. Pri deljenju informacij so namenjali zgolj svoj prosti čas. Članki so takrat obsegali le nekaj stavkov, predvsem pa so bili kratki in jedrnati.

Danes Wikipedija šteje članke v 300 različnih jezikih, skupno pa število člankov že presega 40 milijonov. Trenutno je ustvarjenih skoraj 180.00 slovenskih člankov, medtem ko je največ člankov zapisanih v angleščini; teh je več kot šest milijonov.